Univerzitet Sv. Kiril i Metodij – Skopje
PRAVEN FAKULTET “JUSTINIJAN PRVI”

Prof. d-r VESNA PENDOVSKA

DANO^NITE I FISKALNITE ASPEKTI
na neprofitnite organizacii vo Republika Makedonija
– pra{awa i odgovori –

Izdava~
Praven fakultet “Justinijan Prvi”
pri Univerzitetot Sv. Kiril i Metodij – Skopje

Za Izdava~ot
prof. d-r Dimitar Bajalxiev, dekan

Likoven urednik
Ko~o Fidanovski

Lektura i kompjuterska obrabotka
Zdravko ]orveziroski

Pe~at
“Makedonska riznica”
Kumanovo
2002 godina

Tira`
500 primeroci

Prof. d-r VESNA PENDOVSKA

DANO^NITE
IFISKALNITEASPEKTI
na neprofitnite organizacii vo Republika Makedonija

pra{awa i odgovori

Univerzitet Sv. Kiril i Metodij
Praven fakultet “JUSTINIJAN PRVI”
Skopje, 2002 godina

Bro{urava e objavena so finansiska poddr{ka na Me|unarodniot centar za neprofitno
pravo so sedi{te vo Va{ington (ICNL) i Amerik anskata agencija za me|unaroden razvoj
(USAID).

Va{ite komentari mo`ete da gi pra}ate na veb-stranicata
www.pf.ukim.edu.mk

PREDGOVOR

Ovaa bro{ura im e nameneta na site onie koi sakaat da doznaat ne{to pove}e
za tretmanot na neprofitnite organizac ii vo makedonskite dano~ni i carinski
propisi. Dano~nite zakoni kaj nas ne se sobrani i objaveni na edno mesto (tie ne
se kodificirani). Zatoa, ne e ednostavno tie da se soberat/najdat, a i koga }e se
najdat, ~estopati dano~nite normi ne se dovol no razbirlivi i priemlivi za lu|eto na
koi pravoto i zakonite ne im se blis ki. Ovie te{kotii delumno se rezultat na
osobenata terminologija na dano~noto pravo, vo koja golem broj poimi imaat
strogo opredeleno zna~ewe, no ne se vo {iroka upotreba. Na{ite zakoni, za `al,
retko sodr`at del posvete n na zakonsko definirawe na terminite koi{to se
sretnuvaat vo odnosniot zakonski tekst. O ttamu, ne retko se sre}ava razli~nost vo
terminologijata vo oddelni zakoni na sa moto dano~no pravo. Vo Aneksot na ovaa
bro{ura }e najdete lista na fiskalni zakoni koi{to neposredno gi zasegaat NPO,
i/ili bi mo`ele da imaat vlijanie vrz nivnoto rabotewe.
Pra{awata i odgovorite pomesteni vo br o{urava se naj~esto postavuvanite
pra{awa od ovaa oblast. Na{ite odgovori se zasnovani vrz pozitivnite zakonski
propisi vo Republika Makedonija od oblas ta na danocite i carinite. Gi imavme
predvid i site dosega{ni izmeni i dopol nuvawa na zakonskite tekstovi. Osobeno
vnimavavme jazikot i stilot da bidat jasni, ednostavni, nepravni~ki, so eden zbor,
narodski.
Ocenka za toa kolku sme uspeale vo na{ite napori da Vi pribli`ime edna
va`na, no istovremeno kompleksna dimenz ija od funkcioniraweto na neprofitnite i
nevladinite organizacii, a toa e dano~no-pravnata dimenzija , }e dadete Vie, na{ite
~itateli.
Avtorkata

1. Koi se glavnite vidovi dano~ni i carinski obvrski na neprofitnite
organizacii?

Otkako }e se registriraat vo nadle` niot registarski sud, neprofitnite
organizacii (ponatamu vo tekstot NPO), steknuvaat svojstvo na pravno lice.
Ottamu, tie avtomatski stanuvaat subjekti na site fiskalni instrumenti koi se
odnesuvaat na pravnite lica voop{to, osven isklu~ocite {to se regulirani so zakon.
NPO se obvrzani da pla}aat danok na dobivka na nivo na pravno lice,
personalen danok od dohod i pri donesi za socijalno osiguruvawe za vraboteniot
personal (osven za volonterite), danok na imot, podaroci i nasledstvo, DDV na
kupenata stoka i DDV na uslug ite, carinski i drugi uvozni dava~ki, onaka kako {to
e propi{ano so dano~nite i carinskite za koni i podzakonskite pravni akti (vidi vo
Aneks 1: Lista na relevantni fiskalni zakoni).

2. Kade mo`am da dobijam podetalni informacii za popolnuvawe na
raznite obrasci i prijavi, i za dano~nite obvrski na mojata NPO?

Ministerstvoto za finansii i Upravata za javni prihodi imaat informativni
servisi, objavuvaat bro{uri, besplatni info- linii i veb-stranici kade {to mo`e{ da gi
dobie{ potrebnite informacii.

Eve nekolku korisni veb-stranici:
1) Ministerstvo za finansii: www. finance.gov.mk
2) Uprava za javni prihodi: www. ujp.gov.mk

3. Dali sme obvrzani da podgotvuvame finansiski planovi i da
podnesuvame godi{ni smetki i godi{ni izve{tai?

Da, vrz osnova na Zakonot za sm etkovodstvo i pridru`nata sekundarna
regulativa, site pravni lica se dol`ni da podgotvat godi{na smetka i da ja dostavat
vo nadle`nata institucija.
Finansiskoto planirawe e prepu{teno na slobodno re{avawe na organizaciite,
no e mnogu prepora~livo od pove}e pri~ini, kako na primer: podobro
iskoristuvawe na resursite so koi raspol aga organizacijata, poefikasno upravuvawe
i rakovodewe, pouspe{no ostvaruvawe na celite na NPO itn.
Najdobro e ako izgotvuvaweto na godi {nata smetka mu se doveri na
profesionalen, ovlasten smetkovoditel. Ova e osobeno zna~ajno ako NPO e
involvirana vo ekonomski ak tivnosti od koi{to ostvaruva prihodi, ili ako vr{i uvoz
ili izvoz na dobra i uslugi.
Imajte predvid deka neis polnuvaweto na obvrskite pr opi{ani so fiskalnite
zakoni mo`e da bide tre tirano kako dano~no zatajuvawe (izbegnuvawe na pla}awe
na dol`nite danoci), {to mo`e da rezu ltira so prekr{o~na ili kaznena odgovornost
na rakovodnite lica ili na ~lenovite na bordot na NPO.
Ne smee da se zaboravi deka Zakonot za zdru`enija na gra|ani i fondacii ja
propi{uva obvrskata za iz gotvuvawe godi{ni izve{tai i prifa}aweto na ovie
zna~ajni dokumenti e vo statutarna na dle`nost na sobranijata na NVO.

4. Dali godi{nite smetki da gi podgotvuvame samostojno, ili pak e
podobro da anga`irame ovlasten smetkovoditel? Zo{to?

Da, anga`iraweto na profesionale n smetkovoditel e mnogu podobro re{enie,
od ednostavna pri~ina {to na toj na~in se zgolemuva va{ata sigurnost deka
zakonite se primenuvaat pravilno, iako toa }e predizvika doda tni tro{oci. Sekoga{
e podobro ako smetkovoditelskata i blagajni~kata rabota im se doverat na stru~no
lice ili firma. Se razbira, toa ne zna~i deka treba da vrabotite smetkovoditel, tuku
najekonomi~no e da go anga`irate za izvr{uvawe na specifi~ni zada~i vrz osnova
na dogovor za profes ionalni uslugi.

5. Mojata NPO e prinudena da naplatuva ~lenarina od ~lenovite za da
mo`e da pokriva del od tekovnite tro{oci. Dali na prihodite od ~lenarini se
pla}a danok na dobivka?

NPO se dano~ni obvrznici na danokot na dobivka vo soglasnost so odredbite
na Zakonot za danok na dobivka, kako i site drugi pravni lica. Osven izre~noto
osloboduvawe od ovoj danok za pravnite lica koi{to vrabotuvaat invalidizirani
lica, Zakonot ovozmo`uva samo edna mo`nost za osloboduvawe od odano~uvawe
na prihodite na NPO, koi{to proizleguvaat od ~lenarini. Imeno, dano~no
osloboduvawe e utvrdeno za pr ihodi koi se striktno nameneti za izvr{uvawe na
dejnosta na pravnoto li ce – dano~niot obvrznik ( od buxet, fondovi itn.). Kako
prihodi {to se strogo nameneti za vr{ewe na dejnosta se smetaat sredstvata od
smetkite na sopstveni prihodi, sredstvata od donacii, ~lenarini, i drugi sredstva koi
ne se nameneti za vr{ewe na dejnosta na pravnoto lice, tuku se so isklu~itelna cel
sobirawe i raspredelba na specifi~ni dobra. Od ova zakonsko re{enie
nedvosmisleno proi zleguva deka ~lenarinite, prihodite od donacii i sponzorstvata
se oslobodeni od oda no~uvawe so danokot na dobivka (vidi: Zakon za izmeni i
dopolnuvawa na Zakonot za danokot na dobivka, Slu`ben vesnik na Republika
Makedonija br.11/2001, ~len 31).

6. Mojata NPO {totuku dobi zna~ajna donacija od edna stranska
organizacija. Dali vakvata donacija podle`i na odano~uvawe? Dali treba da
ja prijavime donacijata pred nadle`n ite dr`avni organi (Upravata za javni
prihodi)?

Odgovorot e ne. Celta na doniranite sred stva e ispolnuvawe na statutarnite
celi na NPO i donacijata e vid prihod {t o e eksplicitno reguliran so Zakonot za
zdru`enija na gra|ani i fondacii kako leg itimen izvor na prihodi na NPO. Nikakvi
posebni izve{tai ne se potrebni, no imajte predvi d deka, vo soglasnost so
postojniot Zakon za devizno rabotewe, sr edstvata od donacijata }e vi bidat
evidentirani vo protivvrednost na makedonsk ite denari spored oficijalniot kurs na
Narodnata banka na Republika Makedonija. Ova e poradi faktot {to na doma{nite
pravni lica ne im e dozvoleno da imaat devizni smetki vo doma{nite banki.

7. Na{ata NPO ima potreba od sredstva za ispolnuvawe na statutarnite
obvrski i celi. Zagri`eni sme deka sredstv ata {to gi sobirame od ~lenarinata
nema da bidat dovolni za ostvaruvawe na na{ite celi. Dali e dozvoleno da se
vr{ime i nekoja trgovska dejnost, so cel dolgoro~no da ja podobrime na{ata
finansiska sostojba?

Na makedonskite NPO ne im e dozvole no da se anga`iraat vo komercijalni
aktivnosti direktno, tuku samo pre ku zasebno formirano trgovsko dru{tvo
(supsidijarna komercijalna kompanija).
Zna~ajno e da se podvle~e deka vakvata pravna mo`nost mora da bide
propi{ana so statutot na NPO. Kompan ijata preku koja }e se vr{i trgovskata
dejnost mo`e da bide organizirana vo forma na dru{tvo so ograni~ena
odgovornost, ili na akcionersko dru{ tvo, so site karakteristiki na vistinski deloven
subjekt, propi{ani so trgovs koto pravo. Toa trgovsko dru{t vo, razbirlivo, }e bide
dano~en obvrznik na danokot na dobivka kako i site drugi trgovski dru{tva vo
Republika Makedonija.
Ova zakonsko re{enie e izraz na eden mo{ne rigorozen praven pristap,
imaj}i predvid deka najgol em broj od dr`avite na Centralna i Isto~na Evropa
dozvoluvaat izvesni dano~ni pogodnosti, barem vo eden del od prihodite od
ekonomskite aktivnosti, se razbira, pod us lovi propi{ani so zakon. Naj~esto
primenuvano e osloboduvaweto od danok na delot od prihodite {to se strogo
nameneti za izvr{uvaweto na aktivnostite na NPO, ili na prihodite koi se tesno
povrzani so osnovnite statutarni celi i zada~i na odnosnata NPO.

8. Dali stapkata na danokot na dobivka vo na{ata zemja e mnogu
visoka?

Za sre}a, taa e mnogu poniska vo spor edba so drugite zemji vo regionot,
kako i od dano~nite sta pki vo najgolemiot broj zemji-~lenki na Evropskata unija.
Makedonskata dano~na stapka e op{ta, ednoobrazna i e najniska vo regionot. Taa
iznesuva 15% za site pravni lica bez ogled na goleminata i aktivnostite, fakt koj
delumno gi ubla`uva negativnite efekti na odano~uvaweto na prihodite na NPO
{to proizleguva od vr{eweto na ekonomski aktivnosti.

9. Na koj na~in treba da ja vr{ime ekonomskat a aktivnost? Treba li da
organizirame trgovski oddel vo ramkite na na{ata NPO? Dali e potrebno za
taa dejnost da se vodi zasebno smet kovodstvo, da se imenuva direktor?

Ne, kako {to be{e objasneto prethodno, edinstveniot dozvolen na~in za
vr{ewe ekonomski aktivnosti od strana na NPO e preku osnovawe zasebno
trgovsko dru{tvo vo soglasnos t so pozitivnite propisi od oblasta na trgovskoto
pravo, ~ij osnova~ e NPO.

10. [to e toa trgovsko dru{tvo poseduvano od eden osnova~ (vo celosna
sopstvenost)?

Toa e kompanija koja e vo celost poseduva na od strana na eden osnova~, koj
mo`e da bide fizi~ko ili pr avno lice, doma{no ili stransko. Pove}e detali vo vrska so
uslovite za osnovawe na s upsidijarni trgovski dru{tva mo`ete da dobiete vo Zakonot
za trgovskite dru{tva. Za os novawe na licencirani finans iski organizacii (osiguritelni
dru{tva, banki, brokerski ku}i itn.), pokraj op{tite, postojat i posebni zakonski uslovi
koi{to se sodr`ani vo soodvetnite zakoni i tie mora da bidat zemeni predvid.

11. Kolkavi }e bidat tro{ocite za osnovaweto na trgovskoto dru{tvo?

Tro{ocite svrzani so osnovaweto }e zavisat od formata na dru{tvoto {to
sakate da go osnovate. Zakonot za trgovskite dru{tva go regulira toa pra{awe, taka
{to vo ovoj moment (imajte predvid deka zakonot trpi relativno ~esti izmeni i
dopolnuvawa) osnova~kiot kapital za Dru{tvo so ograni~ena odgovornost
iznesuva 2 500 evra vo dena rska protivvrednost, a za akcionersko dru{tvo 10 000
evra, pri simultano osnovawe, i 25 000 ev ra, pri sukcesivno osnovawe, pak vo
denarska protivvrednost. Dodatni tro{oci mo`e da proi zlezat od notarskite uslugi,
tro{okot za registracija i tro{okot za kons ultantskite uslugi vo slu~aj da ste
anga`irale profesionalen kons ultant ili advokat, za da ja izvr{i registracijata vo
va{e ime. Se’ na se’, vkupnite osnova~k i tro{oci mo`at da bidat golemi, no
prihodite od dobivkata {to }e se sozd ava od ekonomskite aktivnosti mo`at da
obezbedat sigurno i stabilno finansirawe na razvojot na va{ata NPO, i na toj na~in
da gi opravdaat inicijalnite tro{oci svrzani so osnovaweto na dru{tvoto.

12. Ne mo`eme da si dozvolime osnova~kiot kapital na dru{tvoto da go
platime so gotovi pari. Ima li zakon ska mo`nost namesto pari da vlo`ime
nekoi drugi dobra vo srazmerna vrednost na zakonski utvrdeniot osnova~ki
kapital na dru{tvoto?

Vlogovi vo predmeti se dopu{teni, ge neralno vo stvari i vo prava.
Vlo`uvawata vo trud i drugi li~ni usl ugi, spored slovoto na zakonot, ne se
kvalifikuvaat kako ekvivale nt za vlog vo osnova~kiot kapital na trgovskoto
dru{tvo.

13. [to ako osnovame akcionersko dru{tvo vo koe NPO e edinstven
akcioner? Zakonot za trgovski dru{tva bara najmalku dvajca akcioneri za
osnovawe na akcionersko dru{tvo. Dali toa zna~i deka morame da najdeme
partner za ovaa forma na trgovsko dru{tvo?

Vo takov slu~aj ne e sosem jasno na koj zakon }e mu se dade prednost, no
prepora~livo e da se opredelite za osnovawe na dru{tvo so ograni~ena
odgovornost, kako va{a supsid ijarna kompanija, kako poradi pravnite pri~ini i
fakti~kata ednostavnost, taka i zar adi skromnite uslovi za ispolnuvawe.
Akcionerskoto dru{tvo e nesporedlivo poformalno, pokompleksno i so mnogu
rigorozni uslovi vo tekot na raboteweto.

14. Kako }e bide odano~ena na{ata kompanija? Dali postojat nekoi
pravni beneficii i olesnuvawa ako prof itot se koristi za razvoj na ovie
aktivnosti?

15. Eden od na{ite ~lenovi planira da stapi vo brak. Toj ne e bogat, pa
se interesira dali na{ata NPO mo `e da mu dade pari~na pozajmica?

Pozajmuvaweto pari na ~lenovite na NPO od nejzini sredstva e ~uvstvitelno
pra{awe. Bidej}i e o~igledno deka toa gi nadminuva celite i zada~ite na NPO,
vakvite i sli~ni praktiki treba da se izbegnuvaat. No, dokolku postoi validna
odluka na Upravniot odbor za davawe zaem na ~len, toga{ mora da postoi pi{an
dogovor me|u dvete strani. Os obeno vnimanie treba da se posveti na kamatata na
zaemot, imaj}i go predvid principot {to se primenuva na transakcii me|u povrzani
lica nadvor od dofatot na rakata . Generalno prifateno pravilo e deka kamatata {to
}e se dogovori treba da korespondi ra na pazarniot iznos na kamatnite stapki me|u
nepovrzani lica, za sli~ni finansiski zaemi.

16. Mojata NPO ima{e odli~na finansiska godina. Razmisluvame za
investirawe na izvesna suma pari vo ha rtii od vrednost. Dali toa e legalno za
NPO?

NPO mo`at da ostvaruvaat prihodi i preku direktno investirawe. Dividendite
od supsidijarnata kompanija se odano~eni na nivo na kompanijata so danok na
profit i toga{ se primaat od entitetot koj prima dividenda. Se razbira, NPO mo`e da
investira vo akcii na razni kompanii i da ge nerira prihod koj nema da bide vklu~en
vo dano~nata osnova dokolku e dna{ ve}e bil odano~en na nivo na kompanijata i
dokolku taa kompanija e rezidentna vo Republika Makedonija. Dividendite od
nerezidentnite kompanii ne mo`e da gi u`ivaat ovie olesnuvawa i }e bidat
odano~eni dvapati (vtoriot pat na ni vo na prima~), dokolku postoi Spogodba za
dvojno odano~uvawe me|u dr`avite.
NPO mo`e da prima kamata od bankarskite depoziti i od dolgovni
instrumenti (dr`avni obvrznici, blagajni ~ki zapisi itn.) koi se odano~uvaat kako
deloven prihod, osven za kamatata od obvrznicite koja e podlo`na na dano~no
osloboduvawe. Kapitalnite dobi vki od proda`ba na podvi`en i nedvi`en imot se
vklu~eni vo dano~nata osnova vo visi na od 70% i se odano~uvaat kako
voobi~aen prihod. Kapitalnite zagubi mo`e da bidat pokrieni od kapitalnite
dobivki, a ostatokot od zagubata mo`e da bide prenesuvan vo period od tri godini.

17. Berzite (pazarite na kapital) imaat trend na opa|awe. Mo`ebi }e bide
pomudro da se kupi delovna zgrada vo centarot na gradot i da se izdava kako
deloven prostor. Na ovoj na~in NPO }e ima stabilen i zna~itelen prihod za
ostvaruvawe na svoite humanitarni celi. Koi vidovi danoci se relevantni za
ovaa situacija?

Prihodot od davawe nedvi `nost vo zakup mo`e da bide postabilen i
popredvidliv vo sporedba so cenata na hartiite od vrednost na Makedonskata
berza, osobeno dokolku se im a predvid deka zasega postojat samo nekolku hartii
od vrednost koi kotiraat na oficijalnite pazari na berzata, {to i ne e nekoj poseben
izbor.
Prihodot od zakupninata ne u`iva nikakvi dano~ni pogodnosti, i se
odano~uva so stapka od 15%.

18. Nie investiravme vo dr`avni obvrznici, ~ija{to kamata e oslobodena
od odano~uvawe so danokot na dobivka. Koi drugi vidovi investicii imaat
privilegiran dano~en tretman za NVO?

Amandmanite na Zakonot za personalnio t danok na dohod (Sl. v. na RM, br.
8/2001) ovozmo`uva osloboduva we od danok na nekolku vidovi kamati: od javni
zaemi, od bankarski depoziti po viduva we, od {tedni vlogovi, od obvrznici
izdadeni od centralnata i lokalnite vlas ti. Ovie pogodnosti se propi{ani vo polza na
individualnite dano~ni obvrznic i so svojstvo na rezidenti, pa e nejasno dali istitot
tretman treba da se odnesuva i za dano~ nite rezidenti {to se pravni lica
(vklu~uvaj}i gi i NPO), imaj}i predvid deka Zakonot za danokot na dobivka ne e
ekspliciten po ova pra{awe.

19. Mojata NPO e formirana so cel da se sobiraat sredstva za pomo{ na
romskite deca. Vo na{iot statut e propi{ano deka sobiraweto sredstva e
glavnata cel na na{ata organizacija i deka site sredstva mora da bidat
iskoristeni za obleka, knigi i obrazovanie. Na{iot Upraven odbor gi planira
slednive tri na~ini za sobirawe pari~ni sredstva za taa cel:
 Ednokratna kampawa za sobirawe sredstva preku proda`ba na mai~ki
so motivi od crte`i na romski deca;
 Postavuvawe izlo`ba vo privaten tr govski centar so posteri inspirirani
od socijalniot status i od `ivotnite uslovi na romskata populacija i
sobirawe na donacii od kupuva~ite;
 Otvorawe mala galerija i prodavnica za proizvodite od ra~na izrabotka
na Romite kako i drugi stoki. Prodavnicata }e raboti spored
voobi~aenoto rabotno vreme vo trgovijata.

Koi bi bile dano~nite posledici od ovie tri primeri?

Prvite dve situacii, pri {to se sobi raat sredstva preku donacii i preku
povremeni aktivnosti, so povremeno postavuvawe izlo`bi, se oslobodeni od
danokot na dobivka. Vo tretiot slu~aj, pak, se raboti za komercijalna aktivnost {to
}e se vr{i vrz regularna osnova, i otta mu dobivkata na prodavnicata }e bide
odano~ena vo soglasnost so dano~nata stapka od 15%.

20. Edna me|unarodna organizacija re{i da donira humanitarna pomo{
za mojata NPO. Dali sme dol`ni da platime carina i danok na dodadena
vrednost za ovoj uvoz?

Vo ovoj konkreten slu~aj, va{ata NPO ne podle`i na oda no~uvawe so DDV,
se razbira dokolku ste registrirani kako doma{na humanitarna neprofitna i
nevladina organizacija (~len 27, stav 1, to~ka 10 od Zakonot za danokot na
dodadena vrednost).
Uvozot na predmeti za humanitarna pomo{ e osloboden od carina, vrz
osnova na Carinskiot zakon.

21. Mojata NPO e involvirana vo davawe pomo{ na napu{teni doma{ni
`ivotni. Za taa cel kupivme hrana za `ivotni za koja plativme danok na
dodadena vrednost. Imaj}i pr edvid deka transakcijata be{e napravena zaradi
ostvaruvawe na glavnata cel na na{a ta organizacija, dali imame pravo na
vra}awe na danokot {to sme go platile?

Vra}aweto na danokot na dodadena vrednost e mo`no edinstveno za onie
pravni lica koi se registrirani kako obvrzn ici na danokot na dodadena vrednost. Za
razmisluvawe e dali ovaa nabavka treba da bide napravena od strana na oddelna
kompanija ili direktno. Vo slu~aj na dire ktna nabavka od strana na NPO {to ne e
registrirana kako obvrznik na DDV, nema da mo`e da se realizira vra}aweto na
danokot na dodadena vre dnost. Ova mo`e da bide mo`no dokolku posebna
komercijalna kompanija e formirana i registrirana za DDV (ako ima godi{en
promet pogolem od 1 000 000 denari).

22. Mojata NPO planira da organizira seminar so kotizacija za da mo`e
da gi pokrie neplaniranite tro{oci. Dali sme obvrzani da naplatime DDV na
sekoja individualna kotizacija pri primaweto na sredstvata?

Obrazovnie, trening, aktivnosti za nadgra dba na znaeweto i sli~ni uslugi se
generalno podlo`ni na dano~no osloboduvawe , no ne dokolku se organizirani od
strana na NPO i ako za toa se napla} a kotizacija. Ottuka, DDV treba da bide
presmetan i naplaten.

23. Vo mojata NPO ima anga`man samo za volonteri. No kako {to
narasnuvaat na{ite aktivnosti, razmislu vame za postojano vraboteni aktivisti.
Dali sme dol`ni da pla}ame personale n danok i pridonesi za socijalno
osiguruvawe za na{ite vraboteni?

Vrabotenite vo NPO imaat ist tretman kako i vrabotenite vo stopanstvoto i
javniot sektor, so po~ituvawe na nivnite prava i obvrski vo soglasnost so Zakonot
za rabotnite odnosi i kolekti vnite dogovori. Spored toa, rabotodavcite se
odgovorni za presmetuvawe i zadr`uvawe na personalniot danok na dohod i za
pridonesite za socijalno os iguruvawe pred sekoja raspredelba na plati i/ili drugi
isplati, vo soglasnot so zakonot. Ova re {enie korespondira so op{toprifatenata
me|unarodna praktika.

24. Sakam da doniram sredstva vo edna makedonska NPO. Dali iznosot
na donacijata }e se odbie od osnovata na mojot personalen danok na dohod?
A {to so odano~uvaweto na primenata donacija od strana na NPO?

Za `al, individualnite f ilantropi ne se podlo`ni na osloboduvawe na sumata
{to im ja doniraat na NPO od nivni ot godi{en personalen danok na dohod.
Postojniot zakon za persona len danok na dohod ne propi {uva nikakvi dano~ni
olesnuvawa ili osloboduvawa za fizi~kite lica koi{to doni raat del od svojot dohod
na zdru`enijata na gra|ani i fondaciite.

Aneks 1: Lista na zakoni od oblasta na odano~ uvaweto koi{to se odnesuvaat na
neprofitnite organizacii:

1. Zakon za danokot na dobi vka, ZDD (Slu`ben vesnik na Republika Makedonija
br. 80/93; 33/95; 43/95; 71/ 96; 5/97; 28/98 i 11/2001)

2. Zakon za personalniot danok na dohod ZPDD (Slu`ben vesnik na Republika
Makedonija br. 80/93; 3/94; 70/ 94; 71/96; 28/98; 8/2001 i 50/2001)

3. Zakon za danocite na imot (Slu`ben vesnik na Republika Makedonija br.80/93;
3/94; 71/96; 54/2000)

4. Zakon za danokot na dodadena vrednost (Slu`ben vesnik na Republika
Makedonija 44/99; 59/99; 86/99; 11/2000 i 8/2001 )

5. Zakon za akcizite (Slu`ben vesnik na Republika Makedonija br.32/2001)

6. Zakon za carinite (Slu`ben vesni k na Republika Makedonija br. 21/98; 26/98;
63/98; 86/99 i 25/2000)

7. Zakon za carinska tarifa (Slu `ben vesnik na Republika Makedonija br.
17/2001).

8. Zakon za utvrduvawe i naplata na javn ite prihodi (Slu`ben vesnik na RM
br.13/2001)

CIP – Katalogizacija vo publikacija
Narodna i univerzitetska biblioteka “Sv. Kliment Ohridski”, Skopje

061.23:336.225(497.7.)(035)

PENDOVSKA, Vesna
Dano~nite i fiskalnite aspekti na neprofitnite organizacii vo Republika Makedonija : pra{awa i
odgovori / Vesna Pendovska. – Skopje : Praven faku ltet “Justinijan Prvi”, 2002. – 31 str. ; 24
sm.

ISBN 9989-759-39-1

a) Neprofitni organizacii – Dano~ni i fiskalni obvrski – Makedonija – P
rira~nici