Skip to main content

Analysis of Legal Framework for Volunteerism

International Center for Not-for-Profit Law
Me|unaroden centar za neprofitno pravo
1 0 5 2 B u d a p e s t 1126. 16 th Street NW, Suite 400 Apaczai Cs. Janos u.17. W a s h i n g to n D C. H u n g a r y 2 0 0 3 6 U S A www.icnl.org tel: +36 1 318 6923 tel: +1 202 452 8600 fax: +36 1 266 1479 fax: +1 202 452 8555

ANALIZA NA PRAVNATA RAMKA ZA VOLONTIRAWE
VO REPUBLIKA MAKEDONIJA 1

I. Voved 2

Vo sekojdnevnata upotreba, terminot “volonter” ozna~uva lice koe gi dava svoite
uslugi vo korist na drugi lica bez soodveten nadomest. Dodeka nekoi lica doniraat pari~ni
sredstva na organizacii, proekti zaradi realizirawe na opredeleni celi, drugi lica go doniraat
svoeto vreme, energija i talent. Vo onie dr`avi kade {to volonterstvoto se dozvoluv
a i
pottiknuva, volonterite mo`at zna~itelno da go zgolemat obemot, vlijanie
to i kapacitetot na
gra|anskite organizacii, dodeka pak gra|anskite organizacii mo`at da im ovozmo`at na
volonterite da se anga`iraat vo op{testveni uslugi i da gi razvivaat svoite sposobnosti.

Volonterite i nivnite organizacii mo`at da bidat zasegnati od brojni zakoni, kako
direktno taka i indirektno. Nekoi dr`avi od centralna i isto~na Evropa izrabotija ili usvoija
zakoni vo koi specifi~no se definiraat i reguliraat volonterskite aktivnosti. Sepak, vo golem
broj dr`avi, volonterite i organizaciite koi gi koristat nivnite uslugi mo`at, na nivna {teta,
nesvesno da bidat predmet na regulirawe na zakoni koi ne se specifi~no nameneti na
volonterite, kako na primer zakonite za rabotni odnosi, zakonite za dogovorni odnosi i
zakonite za socijalni beneficii.

Kako {to e navedeno podolu vo tekstot, Republika Makedonija spa|a vo vtorata
kategorija na dr`avi od pri~ina {to ne postoi poseben zakon koj go regulira ili ureduva
volonterstvoto, {to pak kako rezultat mo`e da predizvika nepravilna primena na ostanatite
zakoni vo slu~aite vo koi se involvirani volonterite. Dotolku pove}e, na{eto istra`uvawe
istaknuva jasni primeri na zabuna, koja postoi vo odnos na osnovniot aspekt na
volontersvoto, odnosno vo pogled na pra{aweto dali volonterite treba da dobijat nadomest
vo vladiniot i nevladiniot sektor. Ovaa zabuna, kako i nedostatokot na zakonska definicija
ili razbirawe na konceptot, pretstavuvaat pre~ka na naporite za pottiknuvawe na razvojot
na gra|anskoto op{testvo preku anga`irawe na volonterite.
3 Izmenata na postoe~koto
1 Ovaa publikacija e ovozmo`ena preku finansirawe od strana na USAID/Makedonija i Kanclarijata za
demokratija, upravuvawe i socijalna tranzicija, Kancelarij a za Evropa i Evroazija, Biro na SAD za me|unaroden
razvoj, soglasno so uslovite od odlukata Br. EDG-A-00- 01-00002-00. Iznesenite mislewa koi se sodr`ani vo
istata se mislewa na avtorot (avtorite) i ne sekoga{ se sovpa|aat so stavovite na Agencijata na SAD za
me|unaroden razvoj.
2 Bi sakale da ja istakneme na{ata blagodarnost, na slednite lica, za nivniot zna~itelen pridones kon
istra`uvaweto: Dr. Nata{a Gaber -Damjanovska (Institut za Socijalni, politi~ki i pravni istra`uvawa i lokalen
sorabotnik na ICNL), i Mitko or|iev, Sne`ana Janevska, Milica Paneva, Luiza Isailovska i Vaska Mur~eva
(Prva detska Ambasada – Me|a{i i MakAction timot).
3 ICNL neodamna sponzorira{e sobir na me|unarodni eksperti od devet dr`avi koj se odr`a vo Var{ava. Na
sobirot se razgovara{e za pravnite pra{awa koi imaa t vlijanie na volonterite i volonterizmot vo Evropa.
Razgovorite go reflektiraa zgolemenoto zna~ewe za potr ebata nevladnite organizacii vo regonot na centralna i
isto~na Evropa da iznajdat na~ini za pottiknuvawe i is koristuvawe na volonterskite uslugi i gi potenciraa
pra{awata koi proizleguvaat od praktikata soodvetno na raste`ot na volonterstvoto. Kako rezultat od
rabotilnicata proizlegoa preporaki za zakonodavcite, ka ko i upatstva za instituciite koi nudat mo`nosti za

© ICNL 2003 Site prava zadr`ani 1

zakonodavstvo ili donesuvawe na nov zakon koj se odnesuva na volonterite pretstavuva
seriozen prv ~ekor vo takvite napori.

II. Volonterite i Volonterstvoto vo Makedonija

A. Op{ta upotreba i razbirawe na terminot “volonter”.

Prevodot na dvata makedonski termini “dobrovolec” i “volonter” – na angliski jazik
go ozna~uva terminot “volunteer.” Terminot dobrovolec poprecizno ozna~uva “lice koi
deluva spored slobodna (dobra) volja”. Terminot “volonter” e prevzemen direktno od
angliskiot jazik, i po~esto se koristi od nevladinite organizacii. Dvata termini mo`e da se
koristat za ozna~uvawe na lica koi rabotat ili davaat uslugi slobodno i bez nadomest.
Sekojdnevnata upotreba na terminite poka`uv a deka postoi poznavawe na konceptot na
voloterstvoto i na normite koi go opfa}aat, onaka kakvo {to e vo negovoto me|unarodno
zna~ewe.

So nekoi opredeleni isklu~oci, nevladinite organizacii vo Republika Makedonija ne
regrutiraat volonteri, redovno, na eden formalen i organiziran na~in. Sepak, mnogu od niv
vo svojata sekojdnevna rabota gi iskoristuvaat volonterskite uslugi, a nekoi od niv pak
posvetuvaat vnimanie na volonterite, kako potencijalen izvor na pomo{ pri rabotata, preku
izrabotka na principi i upatstva za rabota so volonterite.

Zna~itelen isklu~ok na gorenavedenoto pretstvuva Kodeksot na Zdru`enieto na
Detski Organizacii vo Republika Makedonija 4, dokument koj gi opfa}a principite i
vrednostite koi bea usvoeni od grupa organizacii koi se involvirani vo aktivnosti povrzani
so detskite prava. Pra{awata koi se odnesuvaat na volonterite vo Kodeksot se opfateni vo
poseben oddel so naziv “Stavot na nevladinite orgnizacii sprema volonterite”, koj ja
naglasuva idejata deka “oddr`liviot razvoj na nevladinite organizacii e ovozmo`en preku
volonterskiot pristap vo nivnite aktivnosti.” Kodeksot opfa}a paleta na principi koi treba da
pretstavuvaat upatstva za rabotata na nevladinite organizacii so volonteri. Ovie odredbi go
otslikuvaat tradicionalniot koncept na volonterskoto anga`irawe – so sloboden izbor i bez
nadomest – i vo sebe inkorporiraat nekoi od me|unarodno prifatenite normi koi se
odnesuvaat na volonterskata rabota (nediskriminatorni odredbi, dobri uslovi za rabota,
obuka za volonterite).

Drug primer za stavot na organizaciite kon ulogata na volonterite e nacrt Kodeksot
za Za{tita na Decata 5, koj vo momentov se podgotvuva od strana na Prvata Detstka
Ambasada – Me|a{i. Kodeksot gi sodr`i osnovnite principi za vrabotenite i volonterite za
rabota so deca i so toa go prifa}a i go promovira volonterskoto anga`irawe vo
organizaciite.

Dodeka nevladinite organizacii vo Republika Makedonija ja koristat i ja zemaat vo
predvid neprocenlivata pomo{ na volonterite, soglasno na tradicionalniot koncept na

volonterite. Ovie Preporaki i zaklu~oci za pravnite pr a{awa koi gi zasegaat volonterite se podgotveni na na~in
na koj specifi~no se zadovoluvaat potrebite na dr`avite od centralna i isto~na Evropa, zemaj}i vo predvid
faktot deka vo periodot na komunizmot, lu|eto vo nekoi dr`avi bea prinudeni da vr{at “volonterska rabota”, koja
delumno go deskreditira{e volonterstvoto. Na barawe, ICNL }e dostavi kopija od ovie preporaki.
4 Dokument vo arhivata na ICNL. 5 Vo arhivata na Prvata Detstka Ambasada – Me|a{i i ICNL.

© ICNL 2003 Site prava zadr`ani 2

volonterstvoto, sepak me|u nevladinite organizacii postojat o~igledni nejsnotii vo odnos na
pra{aweto dali istite treba da bidat plateni.

Na primer, grupa od 12 nevladini organizacii neodamna izraboti i izdade “Prira~nik
za razvivawe na programi za volonteri. ” Ovoj Prira~nik opfa}a razni pra{awa koi se
odnesuvaat na volonterite, kako {to se regrutirawe, obuka, motivacija, k
ontrola i evaluacija
na volonterite, i vklu~uva oddel za pravata i obvrskite na volonterite. Me|utoa, zna~ajno e
da se napomene deka ovoj Prira~nik sodr`i nejasni i zbunuva~ki izjavi vo pogled na
osnovnata karakteristika na volonterite kako lica koi svoite uslugi gi davaat bez nadomest.
Zatoa, dodeka vo Prira~nikot volonterstvoto e navedeno kako “najdragocena neplatena
rabotna sila” istovremeno se spomenuva deka volonterite o~ekuvaat opredelen vid
“nadomestok”, koj pak mo`e da bide vo forma na “ekonomski pridobivki (pari~na nagrada
ili honorar).”
6 Ponatamu, Prira~nikot 7 sodr`i model na volonterski dogovor vo koj se
prepora~uva deka dokolku nevladinata organizac ija poseduva finansiski sredstva, istata
treba da vmetne odredba vo dogovorot so koja na volonterot mu se dava pravo na
nadomestok, koj pak mo`e da bide isplaten ednokratno ili periodi~no.
8

B. Volonterstvoto kako praven koncept

Vo Republika Makedonija ne postoi zakon koj na eden seopfaten na~in go regulira
ili ureduva volonterstvoto. Sepak, nekoi zakoni opfa}aat opredeleni pra{awa povrzani so
volonterite i volonterskata rabota.
Zakonot za socijalna za{tita , koj pretstavuva pravna
ramka za dodeluvawe na socijalni beneficii zaradi za{tita na opredeleni lica (kako na
primer siroma{nite i starite lica, invalidite i sl.) ja vklu~uva volonterskata rabota kako
sredstvo na programata za spravuvawe so socijalnite problemi.
9 Zakonot za socijalna
za{tita ja naveduva volonterskata rabota kako rabota koja e izvr{ena “so li~no anga`irawe
i bez nadomest” . Iako vo zakonot, vo ova kratko spomenuvawe na volonterizmot, se
naglasuvaat trite osnovni elementi na volonterstvoto (li~no anga`irawe, za korist na drugi
lica i bez nadomest), vo ostanatite ~lenovi na istiot ne se spomenuva konceptot na
volonterstvo, nitu pak se sre}avaat odredbi koi se odnesuvaat na pravata, obvrskite,
korista ili ograni~uvawata na volonterite.
10

“Kolektivnite dogovori” pak, koi vo svojata su{tina se dogovori za rabota koi gi
ureduvaat rabotnite odnosi vo posebni granki i sferi, go spomenuvaat terminot “volonteri
pripravnici”. Kako {to }e bide objasneto, upotrebata na terminot “volonter” vo kombinacija
so terminot “pripravnik” vo ovie dogovori mo `e da pretstavuva izvor na barem nekoi od
gorenavedenite zabuni vo odnos na nadomestokot na volonterite.

6 Prira~nik za razvivawe na programi za volonteri, 2002, str.22 7 Vidi pogore, str.40 8 Sli~ni nejasnotii vo odnos na pra{aweto dali volonterit e se plateni za nivnata rabota bea izneseni i vo
neodamne{nite neformalni razgovori so eden vladin slu`ben ik. Toj istakna deka volonterite, iako ne se
vraboteni i ne se pravno ovlasteni na nadomestok, treba da bidat plateni zatoa {to, spored negovo mislewe,
“neplatenoto” volontirawe bi mo`elo da rezultira vo zloupotreba na trudot.
9 ^len 9, ~len 57 i ~len 63 stav 1 i 5, Slu`ben vesnik na RM br. 50/97 i 16/2000. Pokraj volonterstvoto, Zakonot
gi nabrojuva ostanatite vidovi na socijalni preventivni merki kako {to se: edukacija, sovetuvawe i razvoj na
vidovite na samopomo{.
10 Vo neformalni razgovori po ova pra{awe, slu`benik od In stitutot za Socijalni aktivnosti od Skopje, se slo`i
deka e faktot {to Zakonot ne go razvi va konceptot na volonterstovoto e nedostatok. Spored misleweto na g-|a
Milica Paneva (Me|a{i), Zakonot implicitno ja sodr`i potrebata za involviraw e na volonterite, no ne sodr`i
obvrska za soodvetnite institucii da gi iskoristat vo svojata rabota volonterskite uslugi, i od taa pri~ina ovaa
odredba e neefektivna vo praktikata.

© ICNL 2003 Site prava zadr`ani 3

Vo opredelni profesii, kako pravoto i medicinata, diplomcite vo Republika
Makedonija se bara da rabotat kako “pripravnici” ili “sta`anti” so cel da se steknat so
profesionalna obuka i nezavisna rabota pred da go polagaat nivniot profesionalen ispit.
Zakonot za rabotni odnosi 11 i nekoi kolektivni dogovori 12 sodr`at odredbi spored koi
pripravnikot mo`e da zasnova raboten odnos na neopredeleno ili opredeleno vreme so
rabotodavecot (koj se ureduva so dogovor za raboten odnos ili so soodveten kolektiven
dogovor). Spored kolektivnite dogovori pripravnicite imaat pravo na 70-80% od najniskiot
iznos na platata za soodvetnata struka. Sepak, opredeleni kolektivni dogovori ja
voveduvaat kategorijata na volonterski pripravnici, so objasnenie deka onamu kade {to
nema slobodno rabotno mesto, pripravnicite mo`at da “volontiraat”
za da se zdobijat so
soodvetnoto potrebno iskustvo. No treba da se napomne deka i onie pripravnici koi
“volontirale” imaat pravo na opredelen nadomest, so toa {to detalite na rabotniot odnos
treba da bidat razraboteni vo dogovor pome|u pripravnikot i rabotodavecot. Vo toj slu~aj
razlikata pome|u pripravnik i volonterski pripravnik se sveduva pove}e na pra{aweto dali
pripravnikot }e se stekne so svojstvo na vraboteno lice, otkolku na toa dali istiot }e bide
platen za svojata rabota.
13

Ekspertite po trudovo pravo, pri spom enuvaweto na ovie kolektivni dogovori go
koristat terminot “pripravnik” za oz na~uvawe na licata pri nivnata zadol`itelna
profesionalna obuka vo bolnici, pravni dru{tva ili sudovi, i terminot “volonterski pripravnik”
za lica koi nema da se steknat so status na vraboteno lice. Spored niv, “volonterskite
pripravnici” treba da imaat pravo na nadomestok.
14

Tradicijata na konceptot na plateni pripravnici i upotebata na terminot “volonterski
pripravnik” vo kolektivnite dogovori i od strana na pravnicite koi se zanimavaat so trudovot
pravo e verojatno eden od izvorite na zabuna vo odnos na ulogata na volonterite, barem
vo kontekst na trudovoto pravo. Drugiot izvor na zabuna mo`e da pretstavuva relativnata
retkost na formalniot volonterizam vo Republika Makedonija, pri postoewe na visok stepen
na nevrabotenost. Bez ogled na pri~inite za zabuna i nejsnotii, nedostatokot na jasna
pravna ramka za volonterstvoto mo`e da predizvika krajna {teta za naporite za
zacvrsnuvawe na gra|anskoto op{testvo koi se naso~eni kon pottiknuvawe na
volonterstvoto. Nedostatokot od zakoni i propisi koi direktno }e gi opfatat pra{awata koi se
odnesuvaat na volonterstvoto pridonesuva volonter ite i organizaciite koi gi koristat nivnite
uslugi da bidat predmet na regulirawe na zako ni koi go ograni~uvaat, sankcioniraat ili
obeshrabruvaat volonterstvoto. Vo prodol`enie }e gi analizirame zakonite koi bi mo`ele da
imaat negativno vlijanie na volonterizmot vo Republika Makedonija.

1. Zakoni koi gi reguliraat rabotnite odnosi

Teoretski, volonterstvoto ne ozna~uva vospostavuvawe na raboten odnos i od taa
pri~ina volonterite i organizaciite za koi tie rabotat, ne se predmet na regulirawe na
11 ^len 25-26, Zakon za rabotni odnosi, Slu`ben vesnik na Republika Makedonija br. 80/93. 12 Op{t kolektiven dogovor za javnite uslugi, javnite or ganizacii, organite na lokalnata samouprava i drugite
pravni lica koi vr{at nestopanski dejnosti od 1994 god; Kolektivniot dogovor za op{testveni organizacii i
gra|anski zdru`enija od 1993 godina.
13 Kolektivniot dogovor za op{testveni organizacii i gra| anski zdru`enija od 1995 godina (o~igledno postoe~kiot
dogovor) se razlikuva od Dogovorot od 1993 godina po t oa {to istiot ja opfa}a edinstveno kategorijata na
“pripravnici” i po toa {to ne ja sod`i kategorijata na vo lonterski pripravnici. Ponatamu, namesto da go uredi
podetalno pripravni~kiot odnos, vo istiot se spomenuva deka toj odnos }e bide reguliran vo interni dogovori
pome|u rabotodavecot i pripravnikot, i sodr`i odredbi s pored koi pripravnikot ima pravo na nadomest vo iznos
do 70% od platata vo soodvetnata struka.
14 Vidi Beli~anec T., Starova G., “Trudovo pravo” , Praven fakultet, Skopje, 1996 godina, str.149.

© ICNL 2003 Site prava zadr`ani 4

zakonite koi se odnesuvaat na rabotnite odnosi. Sepak, vo Republika Makedonija,
formalnoto volonteriwe ne e regulirano so norma, nitu pak vo odnos na is
toto postoi jasno
razbirawe na terminot (koj {to bi ozna~uval lice koe ne dobiva nadomestok za svoite
uslugi). Od druga strana pak, rabotnite odnosi se detalno regulirani. Vo takva postavenost
postoi visok stepen na verojatnost, trudovite inspektori da zazemat stav spored koj bi gi
tretirale volonterskite anga`irawa kako predmet na regulirawe na zakonite koi se
odnesuvaat na rabotnite odnosi, so {to bi predizvikale namaluvawe na interesot na
organizaciite vo anga`iraweto na volonterite od pri~ina {to kaj istite bi postoel strav od
povreda na zakonite.

Zakonite koi gi reguliraat rabotni odnosi vo Republika Makedonija vo golema mera
sodr`at odredbi so koi se ovozmo`uva za{tita na vrabotenite lica, opredeluvaj}i gi detalno
nivnite prava, kako {to se pravoto na plata, na organi~eno rabotno vreme, na godi{en
odmor, zdravstveno osiguruvawe, kako i po stapkite za obezbeduvawe na nivnite prava
preku `alba do trudovite inspektori.
15 Najgolem broj, ako ne i site odredbi sodr`ani vo ovie
zakoni so koi se reguliraat rabotnite odnosi ne se vo soglasnost so posakuvanite
volonterski anga`irawa. Na primer:

• Najo~iglednata odredba koja e sprotivna na volonterstvoto predviduva isplata na plata, koja za polno rabotno vreme ne mo`e da bide poniska od minimalniot iznos
na plata opredelen za soodvetnata struka.
16 Na rabotodavcite mo`e da im bide
izre~ena pari~na kazna dokolku ne izvr{at isplata na soodveten iznos na plata. 17
Od taa pri~ina dr`avnite inspektori mo`e da go tretiraat volonterskoto anga`irawe
kako zloupotreba na trudot i kako povreda na odredbite od Zakonot za rabotni
odnosi.

• Vrabotuvaweto zapo~nuva so sklu~uvawe na dogovor za rabota. 18 Zakonot
propi{uva pari~ni kazni za onie rabotodavci koi nema da potpi{at i zaverat pismeni
dogovori za rabota, kako i za onie slu~ai koga vrabotuvaweto }e zapo~ne pred
sklu~uvaweto i zaverkata na takvite dogovori.
19 Dotolku pove}e, dr`avnite
inspektori imaat ovlastuvawe da ja zabranat rabotata vo rabotnata prostorija na
rabotodavcite, dokolku naidat na lica koi svoeto vrabotuvawe ne go ostvarile
soglasno na zakonskite odredbi (na primer, dokolku nemaat potpi{ano dogovor za
rabota).
20

Skoro sekoj dogovor pome|u organizaciite i volonterite koi proizleguva od Zakonot
za rabotni odnosi ili pak od kolektivni te dogovori – rabota bez nadomest, kako
najo~igleden primer, bi mo`el da bide predmet na sankcionirawe na organizaciite za
povrda na Zakonot za rabotni odnosi. Takvata “povreda” bi mo`ela da se utvrdi preku
redovnite inspekcii, preku izvestuvawe od nezadov olno treto lice, ili pak istata bi mo`ela
da bide rezultat na nesoglasuvawata koi proizlegle od volonterskiot odnos.

Se razbira deka nekoi odredbi od zakonite koi se odnesuvaat na rabotnite odnosi i
na drugite povrzani zakoni koi imaat vlijanie na vrabotenite lica, bi mo`ele da
pretstavuvaat za{tita na volonterite na na~in koj bi bil prifatliv – na primer, odredbite koi
15 Vidi Zakon za rabotni odnosi 16 ^len 69-75 od Zakon za rabotni odnosi 17 ^len 145 od Zakon za rabotni odnosi 18 ^len 14-15 od Zakonot za rabotni odnosi 19 ^len 145 od Zakonot za rabotni odnosi 20 ^len 143 od Zakonot za rabotni odnosi

© ICNL 2003 Site prava zadr`ani 5

davaat opredeleni beneficii ili predviduvaat celosno informirawe za {tetnite uslovi okolu
rabotata na vrabotenite. Izmenite na postoe~kite ili donesuvaweto na zakonite koi
specifi~no gi zasegaat volonterskite pra{awa bi mo`ele da gi opfatat ovie odredbi od
Zakonot za rabotni odnosi. Sepak, ekstenzivnata primena na ovoj Zakon na volonterite ne
samo {to gi doveduva rabotodavcite i volonterite vo opasnost od povreda na Zakonot za
rabotni odnosi tuku i ja oslabuva edna od osnovnite prednosti na volontiraweto:
fleksibilnosta na volonterskoto anga`irawe. Zatoa, so cel da se za{titat organizaciite i
volonterite od povreda na zakonite koi se odnesuvaat na rabotnite odnosi i da se
maksimizira potencijalot na volonterstvoto, volonterite ne bi trebalo da bidat predmet na
regulirawe na zakonite povrzani so rabotni odnosi, tuku istite bi trebalo da bidat uredeni so
op{tite zakoni za dogovorni odnosi.

2. Zakon za obligacioni odnosi

Zakonot za obligacioni odnosi na Republika Makedonija gi regulira dogovornite
odnosi. Istiot ne go sodr`i volonterskiot dogovor kako posebna kategorija na dogovori, no
e primenliv na site vidovi i formi na dogovori, dokolku ne e poinaku predvideno.
21 Vo
pricnip, Zakonot go obezbeduva pravoto na pr ivatnite lica za sklu~uvawe na dogovori
soglasno so nivnata `elba (“u~esnicite vo transakcijata se slobodni vo ureduvaweto na
nivnite prava i obvrski ”) se dodeka dogovorot ne e vo sprotivnost so “Ustavot, zakonite i
obi~aite” – {to sekako bi go opfatilo i Zakonot za rabotni odnosi. Soglasno na toa, dodeka
na volonterite i organizaciite teoretski im e dozvoleno da go uredat nivniot odnos so
dogovor spored Zakonot za obligcioni odnosi, Zakonot za rabotni odnosi bi mo`el da
preovladee nad dogovornite odredbi i Zakonot za obligacionite odnosi, dokolku sudot ili
trudoviot inspektor odlu~i deka vsu{nost stanuva zbor za raboten odnos.

Sepak pretpostavuvaj}i deka volonterskiot dogovor ne bi bil “sprotiven” na zakonot,
odredbite od Zakonot za obligacioni odnosi bi mo`ele da se primenat na sekoe anga`irawe
na volonterite od strana na organizaciite. Primenata na Zakonot za obligacioni odnosi na
volonterizmot bi bila jasno preferirana vo odnos na primenata na Zakonot za rabotni
odnosi, zatoa {to vo istiot bi se prifatilo deka volonterite se razlikuvat od vrabotenite lica i
bi im se dozvolilo na volonterite i organizaciite da odlu~at samostojno za uslovite koi bi
bile sodr`ani vo nivnite dogovori, soglasno na istite pravila koi se primenlivi na ostanatite
dogovori sklu~eni slobodno od strana na fizi~kite i pravnite lica.
22 No, vo postoe~kite
okolnosti, primenata na Zakonot za obligcioni odnosi, namesto primenata na zakon koj bi
gi opfatil specifi~nite aspekti na volonterstvoto, bi mo`ela da predizvika nekoi problemi za
volonterite i organizaciite.

Pri razgovor so eden vladin slu`benik be{e demonstriran eden nedostatok od
koristeweto na Zakonot za obligacioni odnosi na volonterstvoto – a toa e deka istiot ne ja
razjasnuva dokraj definicijata za volonterite kako lica koi ne primaat n
adomestok. Taka,
postoi mislewe deka pra{awata koi se odnesuvaat na volonterite treba da se reguliraat so
dogovorot za delo i so toa da bidat vo delokrugot na Zakonot za obligacioni odnosi, za
takvite dogovori da potpadnat nadvor od Zakonot za rabotni odnosi. Sepak, dogovorot za
delo pretpostavuva nadomestok za izvr{enata usluga – faktor koj e sprotiven na
najosnovnata karakteristika na volonterstvoto.

21 ^len 17, Zakon za obligacioni odnosi 22 Ova bi bilo vo soglasnost so me|unarodno prifatenata id eja spored koja volonterstvoto e neplaten trud, no bi
mo`elo da potpadne pod odredbite so koi se ureduvaat dogovornite odnosi. Vidi Preporaki i zaklu~oci za
pravni pra{awa koi gi zasegaat volont erite, ka`ano pogore vo fusnota br. 1

© ICNL 2003 Site prava zadr`ani 6

Vo po{irok aspekt, primenata na Zakonot za obligacioni odnosi na volonterstvoto e
problemati~na i od pri~ina {to tie ne predviduv aat odredbi koi se karakteristi~ni edinstveno
na volonterskoto anga`irawe. Zakonot za obligacioni odnosi gi opredeluva
op{tite principi
za dogovorite, vklu~uvaj}i ja i neformalnosta na dogovorite (dogovorite ne mora da bidat
sklu~eni vo pismena forma za da bidat obvrzuva~ki). Imeno, dogovorite mo`at da se
sklu~at so postignuvawe soglasnost na stranite vo pogled na osnovnite elementi na
dogovorot.
23 Isto taka stranite mo`at da go uredat svojot dogovor na na~in koj se razlikuva
od Zakonot za obligacioni odnosi, osven dokolku odredbata nalo`uva drugo re{enie. 24

Se razbira, pra{awata koi ne se uredeni od dogovornite strani, se reguliraat
soglasno na Zakonot za obligacioni odnosi. Zatoa, problemite bi proizlegle vo onie slu~ai
koga volonterskiot dogovor ne sodr`i celosno jasni odredbi dogovoreni pome|u stranite i/ili
dokolku istiot ne e sklu~en vo pismena forma, koj slu~aj vsu{nost, naj~esto bi se sre}aval
vo praktikata. Organizaciite i volonterite ne bi bile volni da go sklu~at volonterskiot
dogovor vo pismena forma zatoa {to formaliziraweto na volonterskite anga`irawa bi mo`elo
da predizvika primena na Zakonot za rabotni odnosi, od pri~ina {to bi se javila sli~nost so
dogovorite za rabota. Sklu~uvaweto na volonterski dogovor vo pismena forma isto taka bi
mo`elo da se smeta za premnogu organi~uva~ko i nekonsistentno so “volonterskata” i
fleksibilna priroda na volonterstvoto. Koga opredeleni o~ekuvawa na nekoja dogovorna
strana, koi ne se uredeni, nema da bidat ispolneti ili koga nema da bide razgovarano za
site pra{awa povrzani so anga`manot, re{enijata od Zakonot za obligacioni odnosi mo`ebi
nema da bidat soodvetni na onie koi stranite bi gi odbrale dokolku detalno bi razgovarale
za anga`iraweto. Na primer:

• Volonter od Republika Makedonija mo`ebi bi imal izvesno o~ekuvawe vo pogled na nadomestokot, od pri~ina {to prira~nikot za volontirawe predviduvaat opredelen
nadomest za volonterite. Organizacijata od druga strana pak, mo`e da raboti
spored me|unarodnata definicija za volonterite. “Gre{kata” na volonterot – da
pretpostavi deka }e dobie nadomest – mo`e da bide “su{tinska“ spored Zakonot za
obligacioni odnosi, i od taa pri~ina mo`e da pretstavuva potencijana osnova za
baraweto na volonterot za isplata za izvr{enata rabota.
25

• Organizciite bi trebalo da go informiraat volonterot za negovite zakonski prava, za
rizikot, obvrskite, mo`nostite i korista od volonterskiot odnos, vklu~uvaj}i gi i onie
obvrski koi gi snosi ili prava koi gi obezbeduva organizacijata.
26 Sepak, Zakonot za
obligacioni odnosi ne sodr`i odredba so koja se predviduva celosno informirawe vo
pogled na ovie prava. Volonterskite dogovori vo koi se sodr`i uslovot za
informirawe bi pridonele volonterot da ima mo`nost da ja donese svojata odluka
vrz osnova na dobra informiranost i vo toj pogled da sklu~i soodveten dogovor.
27

• Volonterite i organizaciite mo`ebi nema da bidat svesni za pravilata koi se
odnesuvaat na odgovornosta, koi mo`at da najdat svoja primena soglasno so
Zakonot za obligacioni odnosi, dokolku volonterot predizvika {teta na treto lice ili
23 ^len 18 i ^len 59 od Zakonot za obligacioni odnosi 24 ^len 14 od Zakonot za obligacioni odnosi 25 ^len 54 od Zakonot za obligacioni odnosi 26 Vidi Preporaki i zaklu~oci za pravni pra{awa koi gi zasegaat volonterite, izrabot eni od grupa na me|unarodni
eksperti na sobirot organiziran od ICNL vo Var{ava, Polska, vo januari 2002 godina.
27 Sne`ana Janevska, koja pred da se vraboti vo Me|a{i i samata bila volonter, potvrdi deka mnogu e va`no
ova pra{awe da bide regulirano so zakon, od pri~ina {to volonterite retko se informiraat za specifi~nostite na
nivnoto anga`irawe, za nivnite prava, i osobeno za faktot dali tie }e bidat anga`irani vo sfera soodvetna na
nivnite sposobnosti i interesi.

© ICNL 2003 Site prava zadr`ani 7

pak dokolku toj pretrpi {teta. Ovie pravila ne bi bile soodvetni za slu~aite na
volonterstvo. Imeno, Zakonot predviduva obvrska za nadomest na {teta samo vo
onie slu~ai vo koi {tetata e predizvikana od gre{ka na liceto, vo ovoj slu~aj na
volonterot. No, vo situacija koga volonterot nema steknato adekvatna obuka od
strana na organizacijata, ili dokolku istiot deluva bez organizacijata da ima
soodvetni poznavawa za negovite/nejzinite sposobnosti, ili dokolku volonterot gi
pre~ekori upatsvata i ovlastuvawata dadeni od organizacijata, specifi~nite
okolnosti na volonterskiot odnos so organizacijata i na odnosot na organizacijata
so krugot na populacijata na koja se davaat uslugite, mo`e da predizvikaat
poinakov rezultat.

Kako zaklu~ok mo`e da se navede deka Zakonot za obligacioni odnosi ne
obezbeduva celosna za{tita za volonterskite dogovori, osven vo onie slu~aite koga
dogovornite strani se relativno sofisticirani, jasno gi uredile site pra{awa povrzani so
nivniot odnos i go sklu~ile dogovorot vo pismena forma. Sepak, vo momentov toa ne e
~est slu~aj vo Republika Makedonija, zemaj}i ja vo predvid retkosta na volonterstvoto i
nejasnotiite i zabunite koi postojat vo odnos na konceptot na volonterstvoto.

3. Drugi zakoni koi imaat vlijanie na volonterstvoto

Dokolku konceptot na volonterite se podrazbira, kako {to bi trebalo, razli~en od
konceptot na vraboteni lica, toga{ volonterite ne bi imale pravo na beneficii povrzani so
rabotniot odnos, kako na primer privatno ili javno socijalno osiguruvawe. Nekoi zakoni vo
Republika Makedonija sepak obezbeduvaat odredeni beneficii za volonterite. Na primer,
Zakonot za bezbednost pri rabota 28 jasno gi nabrojuva licata koi imaat pravo da rabotat vo
bezbedni uslovi i koi se regulirani so ovoj zakon, a tuka gi vklu~uva “u~esnicite vo
volonterska ili zadol`itelna rabota, koja e od javen interes.”

Sli~no na toa, Zakonot za zdravstveno osiguruvawe 29 i Zakonot za vrabotuvawe i
osiguruvawe vo slu~aj na nevrabotenost 30 predviduvaat nevrabotenite lica koi se
registrirani vo Zavodot za vrabotuvawe da dobivaat zdravstveni beneficii i ostanati
beneficii za nevraboteni lica. Ovie zakoni bi trebalo da predvidat liceto koe e nevraboteno
da ima pravo na ovie beneficii dodeka e anga`irano vo volonterska rabota – rabota koja ne
samo {to pridonesuva za op{testvena korist tuku i pomaga pri razvojot na volonterskite
sposobnosti so {to licata bi bile podobri idni rabotnici.

Sepak, bez postoewe na zakon koj specifi~no }e gi opfati volonterskite pra{awa, i
zemaj}i gi vo predvid okolnostite i nejasnotiite koi se povrzani so volonterstvoto,
volonterite mo`at za opredeleni celi i na nivna {teta, pogre{no da bidat tretirani kako
vraboteni lica, i istovremeno da bidat sankcionirani za toa {to ne se vraboteni lica vo drug
kontekst. Na primer,
Zakonot za nevraboteni lica predviduva bri{ewe od evidencijata na
navraboteni lica na sekoj koj preku finansiska inspekcija }e bide otkrien deka raboti
sprotivno na zakonot, odnosno bez postoewe na dogovor za rabota.
31 Posledovatelno,
nevraboteno lice koe raboti kako volonter, rizikuva da gi zagubi tie beneficii. Toa mo`e da
pretstavuva problem, osobeno dokolku liceto raboti kako volonter polno rabotno vreme,
bidej}i bi bilo te{ko da se ubedi dr`avniot inspektor deka liceto vsu{no
st volontira, a ne
raboti za nevladinata organizacija.
28 ^len 5 stav 3, Slu`ben vesnik na RM, br. 13/1998 29 ^len 5, Slu`ben vesnik na RM, br. 25/2000 30 Slu`ben vesnik na RM, br. 37/97 31 ^len 59, Zakon za nevraboteni lica

© ICNL 2003 Site prava zadr`ani 8

Soglasno so odredbite na Zakonot za personalen danok na dohod 32, samo
vrabotenite lica imaat pravo na odbivka kako tro{ok na pridonesite za penzisko,
zdravstveno i invalidsko osiguruvawe; i samo vrabotenite lica ne pla}aat danok na dohod
na primawata koi pretstavuvaat nadomest na tr o{ocite za prevoz koi se povrzani so
rabotata. Ovaa odredba go namaluva stepenot na volontersko anga`irawe vo nevladinite
organizacii i od taa pri~ina ~estopati se kritikuva.
33 Na istiot na~in, Zakonot za danok na
dobivka im dozvoluva na rabotodavcite da odbijat kako tro{oci odredeni patni tro{oci koi se
plateni samo na vrabotenite. 34 Od pri~ina {to ovie zakoni ne gi opfa}aat volonterite, tie ne
predviduvaat eksplicitno sli~ni dano~ni namaluvawa za niv ili za tro{ocite koi im se
isplateni, nitu pak predviduvaat deka volonterite mo`at da primaat nadomestok za
razumnite tro{oci koi se steknati vo tekot na vr{eweto na rabotata. Organizacijata koja gi
koristi odbivkite na danokot za dohot za tro{ocite isplateni na volonterite go tretira liceto
kako vraboteno lice za nekoi celi, dodeka pak za drugi celi, istoto lice se tretira kako
volonter. Dokolku nevladinata organizacija ne gi koristi odbivkite, se s
oo~uva so
dopolnitelen finansiski tovar na realokacija na sredstvata koi se dobieni od opredeleni
aktivnosti vo danoci, {to pretstavuva edna od pri~inite za namalenoto anga`irawe na
volonterite od strana na nekoi organizacii.

III. Zaklu~oci i Preporaki

Pravniot sistem vo Republika Makedonija ne gi ureduva pra{awata koi se povrzani
so volonterstvoto i sozdava zabuni i nejasnotii so upotrebata na terminot “volonterski
pripravnik”. Mo`nata pogre{na primena na zakonite koi se odnesuvaat na rabotnite odnosi
na volonterite pretstavuva pre~ka za naporite na organizaciite da anga`iraat volonteri i da
gi koristat nivnite uslugi. Istata mo`e da predizvika {tetni posledici za licata koi sepak se
opredelile da volontiraat. Zakonot za obligacioni odnosi ne pretstavuva sigurna za{tita za
nagolem broj na volonteri i organizacii, od pri~ina {to odredbite na Zakonot ne sodr`at
odredbi soodvetni na specifi~nite karakteristiki na volonterstvoto.

Inicijativata za specifi~no priznavawe, dozvoluvawe, pottiknuvawe i ureduvawe na
volonterstvoto ili preku izmena na postoe~kite zakoni ili preku usvojuvawe na nov,
poseben zakon, e zna~ajno pra{awe vo pogled na obidite da se zacvrsne gra|anskoto
op{testvo preku koristewe na dobrata volja na volonterite. Istovremeno, potrebni se i
izmeni na dano~nite zakoni i zakonite za socijalni beneficii, so cel da se obezbedi
opfa}awe na pra{awata koi se odnesuvaat na volonterite i usoglasuvawe so ostanatite
zakonski ordedbi koi se odnesuvaat na ova pra{awe.

Izmenite ili noviot zakon treba da gi sodr`at barem slednive elementi:

• Priznavawe na pravniot status na volonterite, jasna odredba so koja se dozvoluva volonterstvoto i formalna zakonska definicija za volonterite koja
32 ^len 6, Zakon za za personalen danok na dohod, Slu`ben vesnik, 80/93, 70/94, 71/96, 28/97, 8/2001,
50/2001, 52/2001, 2/2002 i 44/2002.
33 Vidi: Ilieva Du{anka “Ograni~uva~ka dano~na politika sprema NVO”, Gra|anski Svet, br. 25, 2003. Timot na
Mak Action isto taka se soglasuva deka ova e edna od najproblemati~nite odredbi koja treba da se izmeni.
34 ^len 17, Zakon za danok na dobivka, Slu`ben vesnik , 33/95, 43/95, 71/96, 5/97, 28/98, 11/2001, 2/2002 i
44/2002

© ICNL 2003 Site prava zadr`ani 9

soodetstvuva na slednata definicija: “lice koe svoite uslugi gi dava za korist na
drugi lica slobodno (po svoja volja) i bez nadomest “. 35
• Nov formalen zakonski instrument – dogovor za volontirawe – koj }e sodr`i
minimum specificirani prava i dol`nosti, }e obezbeduva op{ti upatstva vo pogled
na soodvetni odredbi za volonterskiot dogovor i koj }e dozvoluva volonterite i
organizacaiite da go definiraat jasno nivniot odnos.
• Za{tita na beneficiite koi volonterite gi dobivaat vo slu~aj na nevrabotenost.
• Izmena na dano~nite zakoni so {to bi im se ovozmo`ilo na organizaciite da gi
odbivaat tro{ocite koi se povrzani so volonterite.
35 Usvoeno od preporakite i Zaklu~ocite za pravni pra{aw a koi gi zasegaat volonterite izraboteni od grupa na
me|unarodni eksperti na sobirot na ICNL koj se odr`a vo Var{ava, Polska, vo januari 2002 godina.

© ICNL 2003 Site prava zadr`ani 10

-->