Skip to main content

Corporate Income Tax Act

This document has been provided by the
International Center for Not-for-Profit Law (ICNL).

ICNL is the leading source for information on th e legal environment for civil society and public
participation. Since 1992, ICNL has served as a resource to civil society leaders, government
officials, and the donor community in over 90 countries.

Visit ICNL’s Online Library at
http://www.icnl.org/knowledge/library/index.php
for further resources and research from countries all over the world.

Disclaimers Content. The information provided herein is for general informational and educational purposes only. It is not intended and should not be
construed to constitute legal advice. The information contai ned herein may not be applicable in all situations and may not, after the date of
its presentation, even reflect the most current authority. Noth ing contained herein should be relied or acted upon without the benefit of legal
advice based upon the particular facts and circumstances pres ented, and nothing herein should be construed otherwise.
Translations. Translations by ICNL of any materials into other languages are intended solely as a convenience. Translation accuracy is not
guaranteed nor implied. If any questions arise related to the accuracy of a translation, please refer to the original language official version of
the document. Any discrepancies or differences created in the tr anslation are not binding and have no legal effect for compliance or
enforcement purposes.
Warranty and Limitation of Liability. Although ICNL uses reasonable efforts to include ac curate and up-to-date information herein, ICNL
makes no warranties or representations of any kind as to its a ccuracy, currency or completeness. You agree that access to and u se of this
document and the content thereof is at your own risk. ICNL discl aims all warranties of any kind, express or implied. Neither ICNL nor any
party involved in creating, producing or delivering this document shall be liable for any damages whatsoever arising out of access to, use of
or inability to use this document, or any e rrors or omissions in the content thereof.

ZAKON

O DAVKU OD DOHODKOV PRAVNIH OSEB (ZDDPO-1)

I. SPLOŠNI DOLO ČBI

1. člen
(vsebina zakona)
S tem zakonom se ureja sistem in uvaja obveznost pla čevanja davka od dohodkov pravnih oseb.

2. člen
(pripadnost davka)
Davek od dohodkov pravnih oseb (v nadaljnjem bese dilu: davek) po tem zakonu je prihodek državnega
prora čuna.

II. ZAVEZANEC ZA DAVEK IN DAV ČNA OBVEZNOST

3. člen
(zavezanec za davek)
(1) Zavezanec oziroma zavezanka za davek je pravna oseba doma čega in tujega prava (v nadaljnjem
besedilu: zavezanec).

(2) Ne glede na prvi odstavek tega člena, je zavezanec tudi združenje oseb po tujem pravu, ki je brez
pravne osebnosti in ni zavezane c po zakonu, ki ureja dohodnino.

(3) Republika Slovenija, samoupravne lokalne sk upnosti in Banka Slovenije niso zavezanci, če s tem
zakonom ni dolo čeno drugače.

4. člen
(obseg dav čne obveznosti)
(1) Rezident oziroma rezidentka Slovenije (v nadaljnj em besedilu: rezident) je zavezan za davek od vseh
dohodkov, ki imajo svoj vir v Republiki Sloveniji (v nada ljnjem besedilu: Slovenija), in od vseh dohodkov,
ki imajo svoj vir izven Slovenije.
(2) Nerezident oziroma nerezidentka Slovenije (v na daljnjem besedilu: nerezident) je zavezan za davek
od vseh dohodkov, ki imajo svoj vir v Sloveniji v skladu z 8. členom tega zakona, in sicer:
1. dohodkov, ki jih dosega z opravljanjem aktivnosti v poslovni enoti ali preko poslovne enote v Sloveniji;
in
2. drugih dohodkov.
5. člen
(rezident in nerezident)
(1) Zavezanec je rezident Slovenije, če izpolnjuje vsaj enega izmed naslednjih pogojev:
1. ima sedež v Sloveniji,
2. ima kraj dejanskega upravljanja v Sloveniji.
(2) Zavezanec je nerezident Slovenije, če ne izpolnjuje vsaj enega od pogojev iz prvega odstavka tega
člena.
6. člen
(poslovna enota nerezidenta)
(1) Poslovna enota nerezidenta po tem zakonu je kraj poslovanja, to je kraj, v katerem ali preko katerega
nerezident v celoti ali delno opravlja aktivnosti v Sloveniji.
(2) Za poslovno enoto nerezidenta se šteje zlasti:
1. pisarna, podružnica, tovarna, delavnica, rudnik, kamnolom ali drug kraj, kjer se pridobivajo ali
izkoriš čajo naravni viri;
2. gradbiš če, projekt gradnje, montaže ali postavitve ali nadzor ali svetovanje v zvezi z njimi, če aktivnosti

trajajo dlje kot šest mesecev.
(3) Za poslovno enoto nerezidenta se šteje tudi opravljanje storitev, vključno s svetovalnimi ali
poslovodskimi storitvami, če za isti ali povezan projekt opravljanje storitev traja dlje kot 90 dni v
kateremkoli obdobju za porednih 12 mesecev.

(4) Kot poslovna enota nerezidenta se obravnava tudi posrednik, ki deluje v imenu nerezidenta, v zvezi s
katerimikoli aktivnostmi za nerezidenta, če:
1. ima in obi čajno uporablja pooblastilo za sklepa nje pogodb v imenu nerezidenta, razen če so aktivnosti
posrednika omejene na tiste iz 7. člena tega zakona, zaradi česar se ta kraj poslovanja ne bi štel za
poslovno enoto nerezidenta; ali
2. nima pooblastila iz 1. to čke tega odstavka, vendar obi čajno vzdržuje zaloge proizvodov ali trgovskega
blaga, iz katerih redno dostavlja to blago v imenu nerezidenta.
(5) Kot poslovna enota nerezidenta se obravnava tudi posrednik, ki v svojem imenu deluje za
nerezidenta, v okviru svoje redne dejavnosti kot borzni posrednik, posrednik s splošnim pooblastilom ali
katerikoli drug neodvisni posrednik, kadar deluje v celo ti ali pretežno v imenu nerezidenta in se pogoji in
okoliš čine v poslovnih in finan čnih razmerjih med tem nerezidentom in tem posrednikom razlikujejo od
tistih, ki bi bili v razmerjih med nepovezanimi osebami.
(6) Gradbiš če, projekt gradnje, montaže ali postavitve ali na dzor ali svetovanje v zvezi z njimi, ki trajajo
dlje kot šest mesecev, se šteje za poslovno enoto nerezidenta od dneva za četka aktivnosti, vključno s
pripravljalnimi deli.
7. člen
(kraj poslovanja, ki ni poslovna enota)
Kraj poslovanja se ne šteje za poslovno enoto nerezidenta, če nerezident:
1. uporablja prostore le za skladiš čenje, razstavljanje ali dostavo dobrin ali blaga, ki mu pripadajo;
2. vzdržuje zaloge dobrin ali blaga, ki mu pripadajo, le zaradi skladiščenja, razstavljanja ali dostave;
3. vzdržuje zaloge dobrin ali blaga, ki mu pripad ajo, le zaradi predelave s strani druge osebe;
4. vzdržuje kraj poslovanja le zaradi nakupa dobrin ali blaga ali zbiranja informacij zase;
5. vzdržuje kraj poslovanja le zaradi opravljanja kakršnekoli druge aktivnosti pripravljalne ali pomožne
narave zase;
6. vzdržuje kraj poslovanja le za kakršnokoli kombinacijo aktivnosti, dolo čenih v 1. do 5. točki tega člena,
pod pogojem, da je splošna aktivnost kraja poslovanja , ki je posledica te kombinacije, pripravljalne ali
pomožne narave.
8. člen
(vir dohodkov)
(1) Dohodki po tem zakonu, ki imajo vir v Sloveniji, so:
1. dohodki od nepremi čnin in pravic na nepremi čninah, če gre za nepremi čnine, ki se nahajajo v Sloveniji,
in dohodki iz kmetijske in gozdarske dejavnosti, ki se opravlja na zemljiš čih, ki se nahajajo v Sloveniji;
2. dohodki od izkoriščanja ali pravice do izkoriš čanja nahajališč rude, virov ter drugega naravnega
bogastva, ki se nahajajo v Sloveniji;
3. dohodki od vrednostnih papirjev, ki jih izda jo gospodarske družbe, zadruge in druge oblike
organiziranja, ki so ustanovljene v skladu s predpisi v Sloveniji, Slovenija, samoupravne lokalne skupnosti
in Banka Slovenije, ter od deležev v gospodarskih druž bah, zadrugah in drugih oblikah organiziranja, ki so
ustanovljene v skladu s predpisi v Sloveniji;
4. dohodki nerezidenta, doseženi v poslovni enoti tega nerezidenta ali preko poslovne enote tega nerezidenta, ki se nahaja v Sloveniji;
5. dividende, ki jih pla ča rezident Slovenije ali so mu bile zara čunane;
6. obresti, ki jih izpla ča rezident Slovenije ali nerezident preko svoje poslovne enote v Sloveniji ali so mu
bile zaračunane;
7. dohodki od uporabe ali pravice uporab e avtorskih pravic, patentov, licenc, zaščitnih znakov in drugih
premoženjskih pravic in dohodki od drugih podobnih pla čil, ki jih izplača rezident Slovenije ali nerezident
preko svoje poslovne enote v Sloveniji ali so mu bili zara čunani;
8. dohodki od odsvojitve nepremi čnin iz 1. in premoženja iz 2. točke tega odstavka;
9. dohodki od odsvojitve premi čnin, ki se nahajajo v Sloveniji;
10. dohodki od odsvojitve vrednostnih pa pirjev in lastniških deležev iz 3. točke tega odstavka;

11. dohodki od odsvojitve premičnin, ki so del poslovnega premoženja poslovne enote nerezidenta v
Sloveniji, in dohodek iz odsvojitve take poslovne enote;
12. dohodki od storitev nastopajo čih izvajalcev ali športnikov v Sloveniji, ki pripadajo drugi osebi;
13. vsak drug dohodek, pridobljen v Sloveniji;
14. vsak drug dohodek, ki ga je izpla čal rezident ali nerezident preko svoje poslovne enote, ali mu je bil
zaračunan.

(2) Dohodek iz 8. to čke prvega odstavka tega člena je tudi dohodek od odsvojitve lastniških deležev in
pravic iz lastniških deležev v družbi, zadr ugi ali drugi obliki organiziranja, katerih ve č kot polovico
vrednosti izhaja posredno ali neposredno iz nepremi čnin in pravic na nepremičninah, ki se nahajajo v
Sloveniji.
(3) Če Slovenija, samoupravne lokalne skupnosti in Banka Slovenije izpla čujejo ali so jim bili zaračunani
dohodki iz prvega odstavka tega člena, se štejejo za rezidenta.
(4) Dohodki po tem zakonu, ki nimajo vira v Slov eniji, so dohodki z virom izven Slovenije.

III. OPROSTITVE
9. člen
(oprostitev davka za zave zanca, ki je ustanovljen
za opravljanje nepridobitne dejavnosti)
(1) Zavezanec, kot zavod, društvo, ustanova, verska skupnost, politična stranka, zbornica, reprezentativni
sindikat, ne pla ča davka po tem zakonu, če:
1. je v skladu s posebnim zakonom ustanovljen za opravljanje nepridobitne dejavnosti, in
2. ima v vsem dav čnem obdobju finan čno in materialno poslovanje in akte v zvezi s tem, zlasti svoj
temeljni akt, usklajeno z dolo čbami zakona, ki ureja njegovo ustanovitev oziroma delovanje.

(2) Ne glede na prvi odstavek tega člena, plača zavezanec iz prvega odstavka tega člena davek po tem
zakonu od dohodkov iz opravljanja pridobitne dejavnosti.
(3) Zavezanec izpolnjuje pogoje iz 2. to čke prvega odstavka tega člena zlasti, če:
1. uporablja presežke prihodkov nad odhodki;
2. zmanjšuje ustanovitveno premoženje; 3. izplačuje pla če;
4. nagrajuje člane uprave in izkazuje stroške poslovanja;
5. nalaga prosta sredstva;
6. ravna z ostankom premoženja pri prenehanju v skladu z dolo čbami zakona, ki ureja njegovo
ustanovitev oziroma delovanje.

IV. PREDMET OBDAV ČITVE IN DAV ČNO OBDOBJE

10. člen
(predmet in obdobje obdav čitve)
(1) Z davkom so obdav čeni dohodki zavezanca, dolo čeni s tem zakonom, v davčnem obdobju, ki je
koledarsko leto.
(2) Ne glede na prvi odstavek tega člena, davčni zavezanec lahko izbere, da bo njegovo dav čno obdobje
enako njegovemu poslovnemu letu, ki se razlikuje od koledarskega leta, pri čemer davčno obdobje ne
sme presegati obdobja 12 mesecev.
(3) Dav čni zavezanec iz drugega odstavka tega člena mora o izbiri obvestiti davčni organ. Izbranega
dav čnega obdobja dav čni zavezanec ne sme spreminjati sedem let.

V. DAVČNA OSNOVA

1. Splošne dolo čbe

11. člen

(davčna osnova)
(1) Osnova za davek rezidenta in nerezidenta za ak tivnost, ki jo opravlja v poslovni enoti ali preko
poslovne enote v Sloveniji, je dobi ček, ki se ugotovi v skladu z določbami tega zakona.

(2) Dobi ček je presežek prihodkov nad odhodki, ki so dolo čeni s tem zakonom.

(3) Če ta zakon ne dolo ča drugače, se za ugotavljanje dobička priznajo prihodki in odhodki, ugotovljeni v
izkazu poslovnega izida oziroma letnem poro čilu, ki ustreza izkazu poslovnega izida in prikazuje prihodke,
odhodke in izid, na podlagi zakona in v skladu z njim uvedenimi ra čunovodskimi standardi.

(4) Prihodki in odhodki se priznajo glede na čas nastanka.

(5) Osnova za dav čni odtegljaj od dohodkov, navedenih v 68. členu tega zakona, je vsak posamezen
dohodek.
12. člen
(dav čna osnova pri poslovanju med povezanimi osebami)
(1) Pri ugotavljanju prihodkov zavezanca se upoštevajo transferne cene s povezanimi osebami za sredstva, vklju čno z neopredmetenimi sredstvi, ter storit ve, vendar prihodki najmanj do višine,
ugotovljene z upoštevanjem cen takih ali primerljivih sredstev ali storitev, ki se v primerljivih okoliščinah
dosežejo ali bi se dosegle na trgu med nepovezanimi osebami (v nadaljnjem besedilu: primerljive tržne cene).

(2) Pri ugotavljanju odhodkov zavezanca se upoštevajo transferne cene s povezanimi osebami za
sredstva, vklju čno z neopredmetenimi sredstvi, ter storitve, vendar odhodki najve č do višine, ugotovljene
z upoštevanjem primerljivih tržnih cen.
(3) Primerljive tržne cene iz prvega in drugega odstavka tega člena se določijo z eno od naslednjih metod
ali s kakršno koli kombinacijo naslednjih metod: 1. metodo primerljivih prostih cen; 2. metodo preprodajnih cen;
3. metodo dodatka na stroške;
4. metodo porazdelitve dobi čka;
5. metodo stopnje čistega dobička;
ali katerokoli drugo metodo.
(4) Za povezani osebi se štejeta zavezanec rezident in pravna oseba ali oseba brez pravne osebnosti, ki ni
rezident (v nadaljnjem besedilu: tuja oseba), ki sta po vezani tako, da je rezident neposredno ali posredno
udeležen v upravljanju, nadzoru ali kapitalu tuje os ebe, ali je tuja oseba neposredno ali posredno
udeležena v upravljanju, nadzoru ali kapitalu rezidenta, ali je ista oseba neposredno ali posredno udeležena v upravljanju, nadzoru ali kapitalu re zidenta in tuje osebe ali dveh rezidentov.

(5) Osebi po četrtem odstavku tega člena se štejeta za povezani, če:
1. ima zavezanec rezident neposredno ali posredno v lasti najmanj 25% vrednosti ali števila delnic ali
deležev v kapitalu ali glasovalnih pravic v tuji osebi; ali
2. ima tuja oseba neposredno ali posredno v lasti na jmanj 25% vrednosti ali števila delnic ali deležev v
kapitalu ali glasovalnih pravic v rezidentu; ali
3. ima ista pravna oseba hkrati neposredno ali posr edno v lasti najmanj 25% vrednosti ali števila delnic
ali deležev ali glasovalnih pravic v rezident u in tuji osebi ali dveh rezidentih; ali
4. imajo iste fizi čne osebe ali njihovi družinski člani neposredno ali posredno v lasti najmanj 25%
vrednosti ali števila delnic ali dele žev ali glasovalnih pravic ali so udeleženi v nadzoru ali upravljanju v
rezidentu in tuji osebi ali dveh rezidentih.
(6) Za družinske člane se po tem in po 13. členu tega zakona štejejo zakonec oziroma oseba, s katero
fizična oseba živi v dalj časa trajajoči življenjski skupnosti, ki ima po zakonu, ki ureja zakonsko zvezo in
družinska razmerja, enake pravne posledice kot zakons ka zveza, brat ali sestra, neposredni prednik ali
posvojitelj ali neposredni potomec ali posvojenec.

(7) Minister oziroma ministrica (v nadaljnjem bese dilu: minister), pristojen za finance, podrobneje

predpiše izvajanje tega člena.

13. člen
(dav čna osnova pri poslovanju med povezanimi osebami rezidenti)
(1) Pri ugotavljanju prihodkov in odhodkov za posle med zavezancema rezidentoma, ki sta povezani
osebi, se dav čna osnova ne pove čuje oziroma zmanjša, če je zmanjšanje oziroma pove čanje dav čne
osnove pri enem zavezancu enako pove čanju oziroma zmanjšanju davčne osnove pri drugem zavezancu
glede na dolo čen posel med njima in takšno ugotavlj anje prihodkov in odhodkov ne povzroči znižanja
celotnega dav čnega učinka.

(2) Za povezani osebi po prvem odstavku tega člena se štejeta rezidenta, če sta neposredno ali posredno
povezana v kapitalu, upravljanju ali nadzoru in ed en vpliva ali ima možnost vplivati na sprejemanje
odlo čitev drugega, ali če med rezidentom in drugo osebo obstajaj o druga razmerja, ki se razlikujejo od
razmerij med nepovezanimi osebami, zlasti razmerje z osebo, ki ima ugodnejši davčni položaj, in bi se
posli opravili pod drugačnimi pogoji, če ugodnejšega davčnega položaja ne bi bilo.

(3) Za povezani osebi iz drugega odstavka tega člena se štejeta zlasti osebi, ki sta povezani v kapitalu,
upravljanju ali nadzoru tako, da ima ena oseba neposr edno ali posredno v lasti najmanj 25% deležev ali
delnic ali glasovalnih pravic v drugi osebi ali sta poslovno povezani ali če sodelujejo v nadzornih telesih ali
upravljanju iste osebe ali njihovi družinski člani.

(4) Za osebo iz drugega odstavka tega člena, ki ima ugodnejši davčni položaj, se zlasti šteje:
1. oseba, ki je oproš čena plačevanja davka po tem zakonu;
2. oseba, ki pla čuje davek po stopnji, nižji od stopnje iz 53. člena tega zakona (25%);
3. oseba, ki izkazuje dav čno izgubo.

14. člen
(podatki v zvezi s povezanimi osebami po 12. in 13. členu tega zakona)
(1) Zavezanec zagotavlja in hrani podatke o poveza nih osebah, poslovanju s temi osebami, vrsti
uporabljenih metod za določanje primerljivih tržnih cen in razlogih za izbiro uporabljenih metod v obsegu, obliki in v roku v skladu z zakonom, ki ureja dav čni postopek.

(2) Predlaganje podatkov iz prvega odstavka tega člena davčnemu organu ter njihovo dajanje na
razpolago v času nadzora dolo ča zakon, ki ureja dav čni postopek.

15. člen
(obresti med povezanimi osebami)
(1) Pri ugotavljanju prihodkov se upoštevajo obračunane obresti na dana posojila od povezanih oseb,
vendar najmanj do višine zadnje objavljene, ob času odobritve posojila znane priznane obrestne mere.

(2) Pri ugotavljanju odhodkov se upoštevajo obračunane obresti na prejeta posojila od povezanih oseb, vendar najve č do višine zadnje objavljene, ob času odobritve posojila znane priznane obrestne mere.

(3) Priznano obrestno mero iz prvega in drugega odstavka tega člena določi in objavi minister, pristojen
za finance, pred začetkom davčnega obdobja, za katerega se bo uporabljala, pri tem pa upošteva, da gre
za obrestno mero, ki se v primerljivih okoliš činah doseže ali bi se dosegla na trgu med nepovezanimi
osebami.
16. člen
(rezervacije)
(1) Pri ugotavljanju dav čne osnove oziroma priznavanju prihodkov in odhodkov se oblikovanje rezervacij
ne upošteva, razen če s tem zakonom ni dolo čeno drugače.

(2) Odprava in poraba rezervacij se upošteva na način, da se prihodki izvzemajo in odhodki priznavajo
tako, da v dav čno osnovo niso ponovno vklju čeni prihodki in odhodki, ki so predhodno pove čevali davčno
osnovo, razen če s tem zakonom ni dolo čeno drugače.

(3) Kot oblikovanje oziroma odprava in poraba re zervacij po prvem in drugem odstavku tega člena se
obravnava tudi njihov popravek na sedanjo vrednost izdatkov na koncu obra čunskega obdobja.

(4) Rezervacije, oblikovanje katerih se po tem zakonu prizna kot odhodek in se lahko odpravljajo kot
nepotrebne v ve č letih, se pri dolo čanju davčne osnove vštevajo v dav čno osnovo kot prihodek v celoti v
prvem letu odprave, in sicer najve č do višine predhodno priznanega odhodka za njihovo oblikovanje.

17. člen
(prevrednotenje)
(1) Pri ugotavljanju dav čne osnove se odhodki prevrednotenja, ki je posledica spremembe kupne mo či
doma če valute, ki se po slovenskih ra čunovodskih standardih opravi na koncu poslovnega leta pri
kapitalu, ne priznajo.

(2) Odhodki zaradi prevrednotenja, ki ni prevrednotenje iz prvega odstavka tega člena, razen odhodkov,
nastalih zaradi prevrednotenja dolgov, terjatev, finan čnih naložb in denarnih terjatev, kateri se po
slovenskih ra čunovodskih standardih prevrednotujejo zaradi spremembe valutnega te čaja, in odhodki
zaradi uporabe kapitalske metode vrednotenja finan čnih naložb, se ne priznajo. Odprava oslabitev se
upošteva na na čin, da se prihodki izvzemajo, tako da v dav čno osnovo niso vključeni, zato da se
obdav čijo, če se predhodna oslabitev ni upoštevala.

(3) Odhodki zaradi prevrednotenja, ki se po drugem odstavku tega člena ne priznajo, se priznajo ob
prodaji ali drugačni odtujitvi sredstev in ob poravnavi ali druga čni odtujitvi dolgov.

2. Prihodki

18. člen
(izvzem prihodkov od udeležbe na dobi čku)
(1) Pri določ anju davčne osnove zavezanca, ki prejme dividende oziroma druge deleže iz dobi čka (v
nadaljnjem besedilu: prejemnik), se te dividende oziroma drugi deleži iz dobi čka (v nadaljnjem besedilu:
dividende) izvzemajo iz dav čne osnove, če:
1. je prejemnik udeležen v kapitalu oz iroma pri upravljanju osebe, ki deli dobi ček za dividende (v
nadaljnjem besedilu: izpla čevalec) tako, da je imetnik poslovnega deleža, delnic ali glasovalnih pravic v
višini najmanj 25%, in
2. znaša čas trajanja udeležbe v kapitalu oziroma pri upravljanju izpla čevalca v skladu s 1. točko tega
odstavka najmanj 24 mesecev, in
3. je izpla čevalec zavezanec za davek, ter ni rezident dr žave, v primeru poslovne enote pa se ta ne
nahaja v državi, z ugodnejšim dav čnim okoljem, ki je za namene tega člena država, v kateri je splošna,
povpre čna, nominalna stopnja obdav čitve dobička družb nižja od 12,5%.

(2) Dolo čbe prvega odstavka tega člena se za prejemnika nerezidenta uporabljajo, če je njegova
udeležba v kapitalu oziroma upravljanju osebe, ki deli dobi ček, povezana z aktivnostmi, ki jih nerezident
opravlja v poslovni enoti v Sloveniji oziroma preko poslovne enote v Sloveniji.
(3) Prejemnik, ki še ne izpolnjuje pogoja iz 2. to čke prvega odstavka tega člena, izpolnjuje pa druge
pogoje iz prvega ali drugega odstavka tega člena, lahko izvzame dividende iz davčne osnove po prvem ali
drugem odstavku tega člena pod pogojem, da izroči pristojnemu dav čnemu organu ustrezno ban čno
garancijo za znesek davka, ki bi ga moral pla čati, če jih ne bi izvzel. Dav čni organ lahko unovči garancijo,
če se pogoj iz 2. to čke prvega odstavka tega člena ne izpolni. Garancija pote če z dnem, ko se pogoj iz 2.
to čke prvega odstavka tega člena izpolni.

(4) Šteje se, da je pogoj iz 3. to čke prvega odstavka tega člena izpolnjen, če je izplačevalec:
1. oseba, ki ima eno od oblik, za kate re se uporablja skupen sistem obdavčenja, ki velja za matične
družbe in odvisne družbe iz razli čnih držav članic Evropske unije (v nadaljnj em besedilu: EU), in jih določi
minister, pristojen za finance; in
2. je za dav čne namene rezident v državi članici EU v skladu s pravom te države in se v skladu z
mednarodno pogodbo o izogibanju dvojnega obdav čevanja dohodka, sklenjene z državo nečlanico EU, ne
šteje kot rezident izven EU; in
3. je zavezanec za enega od davkov, v zvezi s katerimi se uporablja skupen sistem obdav čenja, ki velja za
mati čne družbe in odvisne družbe iz razli čnih držav članic EU, in jih dolo či minister, pristojen za finance,
kjer se za zavezanca ne šteje družba, ki je davka oproš čena ali ima možnost izbire obdavčitve.

(5) Pri določanju davčne osnove po prvem oziroma drugem odstavku tega člena se odhodki, ki se
nanašajo na udeležbo, ne priznajo.
(6) Za ustrezno ban čno garancijo se šteje ban čna garancija banke s sedežem v Sloveniji ali v državi
članici EU, s katero se banka nepreklicno za vezuje, da bo na prvi poziv pristojnega davčnega organa ter
brez ugovorov, dav čnemu organu izplač ala znesek davka iz tretjega odstavka tega člena, z rokom
veljavnosti do dneva izpolnitve pogoja glede časa trajanja udeležbe v skladu z 2. točko prvega odstavka
tega člena.

(7) Na čin izvajanja tega člena ureja zakon, ki ureja dav čni postopek.

19. člen
(izvzem prihodkov od nepridobitne dejavnosti)
Pri dolo čanju dav čne osnove zavezanca iz 9. člena tega zakona se prihodki iz opravljanja dejavnosti, ki ni
pridobitna, ter dejanski ali sorazmerni st roški te dejavnosti izvzemajo iz davčne osnove.

3. Odhodki
20. člen
(splošno)
(1) Za ugotavljanje dobi čka se priznajo odhodki, potrebni za pridobitev prihodkov, ki so obdav čeni po tem
zakonu.

(2) Odhodki, ki niso potrebni za pridobitev prihodkov, so odhodki, za katere glede na dejstva in okoliš čine
izhaja, da:
1. niso neposreden pogoj za opravljanje dejavn osti in niso posledica opravljanja dejavnosti,
2. imajo zna čaj privatnosti,
3. niso skladni z obi čajno poslovno prakso.

(3) Odhodki niso skladni z obi čajno poslovno prakso, če niso običajni pri poslovanju v posamezni
dejavnosti glede na pretekle in druge izkušnje in primerjavo z drugimi dejavnostmi ter dejstvi in
okoliš činami, razen odhodkov, nastalih zaradi izrednih in nepogostih dogodkov, kot so naravne nesreče ali
zaradi drugih izrednih in nepogostih dogodkov.

21. člen
(nepriznani odhodki)
(1) Kot odhodki se ne priznajo:
1. naložbe, zlasti za pridobitev in izboljšanje zemljiš ča, pridobitev, izboljšanje, obnovo in rekonstrukcijo
osnovnih sredstev, ki pove čujejo nabavno vrednost osnovnih sred stev oziroma zmanjšujejo popravek
vrednosti osnovnih sredstev, materialne pravice, de lnice in deleže gospodarskih družb ter druge finančne
naložbe in druga sredstva;
2. delitev dobi čka, zlasti za dividende in druge dohodke, ki so po določbah tega zakona podobni
dividendam, rezerve iz dobi čka, nagrade upravi in članom nadzornega sveta zavezanca, ki imajo naravo
udeležbe v dobi čku;
3. odhodki za pokrivanje izgub iz preteklih let;
4. rezervacije za kritje možnih izgub;
5. stroški, ki se nanašajo na privatno življenje, primeroma za zabavo, oddih, šport in rekreacijo, vklju čno
s pripadajo čim davkom na dodano vrednost;
6. stroški prisilne izterjave davkov ali drugih dajatev; 7. kazni, ki jih izre če pristojni organ;
8. davki, in sicer:
a) davek, ki se pobira po tem zakonu;
b) davek na dodano vrednost, ki ga je zavezanec uv eljavil kot odbitek davka v skladu z zakonom, ki ureja
davek na dodano vrednost;
c) davki, ki jih je plačal družbenik kot fizi čna oseba;
9. obresti;
a) od nepravo časno plačanih davkov ali drugih dajatev;
b) od posojil, prejetih od oseb, ki imajo sedež ali prebivališ če v državah z ugodnejšim davčnim okoljem, ki
so za namene te podto čke države, razen držav članic EU, v katerih je splošna nominalna stopnja

obdavčitve dobička nižja od 12,5%;
10. podkupnine in druge oblike pr emoženjskih koristi, dane fizičnim ali pravnim osebam zato, da nastane
oziroma ne nastane dolo čen dogodek, ki drugače ne bi, primeroma, da se hitreje ali ugodneje opravi ali
se opusti dolo čeno dejanje;
11. donacije.
(2) Stroški iz 5. to čke prvega odstavka tega člena so:
1. stroški, ki se nanašajo na privatno ž ivljenje lastnikov in povezanih oseb, vklju čno s stroški sredstev v
lasti ali najemu zavezanca, ki se nana šajo na privatno življenje teh oseb;
2. stroški, ki se nanašajo na privatno življenje drugih oseb, vklju čno s stroški sredstev v lasti ali najemu
zavezanca, ki se nanašajo na privatno življenje teh oseb;
3. stroški ugodnosti, ki jih delavcem zagotavlja delodajalec (bonitete).

(3) Stroški iz 3. to čke drugega odstavka tega člena so zlasti stroški:
1. premij za prostovoljno dodatno pokojninsk o zavarovanje in drugih zavarovalnih premij;
2. danih, subvencioniranih ali s popustom prodanih proizvodov oziroma storitev;
3. po čitniških nastanitev in drugih nastanitev, ki niso povezane z delom;
4. članarin poklicnim združenjem, razen če so potrebne za poslovanje in če so plačane za članstvo v
združenjih, v katerih delodajalec ne more biti član;
5. članarin in drugi stroški povezani z zabavo, oddihom, športom in rekreacijo in drugi stroški privatne
rabe;
6. drugih ugodnosti, kot so zagotovitev parkirnega mesta, službene obleke, razen uniform.

(4) Stroški iz drugega odstavka tega člena se ne priznajo, če gre za brezplačno uporabo. Stroški iz 2. in 3.
to čke drugega odstavka tega člena se priznajo, če se te storitve oziroma ugodnosti pla čujejo, vendar
največ do višine takšnega plačila oziroma povra čila. Stroški sredstev v lasti ali najemu zavezanca, ki se
nanašajo na privatno življenje, nastali v času uporabe teh sredstev za privatno rabo, se ne priznajo
sorazmerno takšni rabi.

22. člen
(delno priznani odhodki)
Kot odhodki se priznajo v višini 50%: 1. stroški reprezentance,
2. stroški nadzornega sveta.
23. člen
(odpis terjatev)
Odpis terjatve se prizna kot odhodek, ko je odpis terjatve evidentiran v poslovnih knjigah, če:
1. je bil znesek terjatve že vklju čen v prihodke, in
2. so bila opravljena vsa dejanja, ki bi jih opravil s skrbnostjo dober gospodarstvenik, za dosego poplačila dolga.
24. člen
(odhodki zalog)
(1) Porabljene oziroma prodane zalo ge se priznajo kot odhodek v obračunanem znesku, vendar največ do
zneska, ki se ugotovi v skladu z iz brano metodo vrednotenja zalog.

(2) Zavezanec ne sme spreminjati izbrane me tode vrednotenja zalog najmanj pet let.

25. člen
(obresti od presežka posojil)
(1) Kot odhodek se ne priznajo obresti od posojil, razen pri posojilojemalcih bankah in zavarovalnicah, ki so prejeta od delni čarja oziroma družbenika, ki ima kadarkoli v dav čnem obdobju neposredno ali
posredno v lasti najmanj 25% delnic ali deležev v kapitalu ali glasovalnih pravic v zavezancu, če kadarkoli
v dav čnem obdobju ta posojila presegajo št irikratnik zneska deleža tega delničarja oziroma družbenika v
kapitalu zavezanca (v nadaljnjem besedilu: presežek posojil), ugotovljene glede na znesek in obdobje
trajanja presežka posojil v dav čnem obdobju.

(2) Za posojila delni čarja oziroma družbenika po prvem odstavku tega člena se štejejo tudi posojila tretjih

oseb, za katera jamči ta delničar oziroma družbenik, in posojila banke, če so dana v zvezi z depozitom
tega delni čarja oziroma družbenika v tej banki.

(3) Znesek deleža delničarja oziroma družbenika v kapitalu prejemnika posojila se dolo či za davčno
obdobje kot povpre čje na podlagi stanja vpla čanega kapitala, prenesenega čistega dobička in rezerv na
zadnji dan vsakega meseca v dav čnem obdobju.

26. člen
(amortizacija)
(1) Amortizacija opredmetenih osnovnih sredstev in neopredmetenih dolgoro čnih sredstev se kot odhodek
prizna v obra čunanem znesku, vendar najve č do zneska, obračunanega z uporabo metode enakomernega
časovnega amortiziranja ter najvišje le tne amortizacijske stopnje, ki je določena s tem zakonom.

(2) Amortizacija se obra čunava posamično.

(3) Sredstva, ki se amortizirajo, ter pri četek obračunavanja amortizacije določajo predpisi in ra čunovodski
standardi.
(4) Najvišja letna amortizacijska stopnja po dolo čbah prvega odstavka tega člena znaša za:
1. gradbene objekte 5%,
2. opremo, vozila, razen za osebne avtomobile, in mehanizacijo 25%,
3. osebne avtomobile 12,5%
4. ra čunalnike in ra čunalniško opremo 50%,
5. ve čletne nasade 10%,
6. osnovno čredo 20%,
7. druga vlaganja 10%, 8. dobro ime 10%.
(5) Ne glede na dolo čbe prvega do četrtega odstavka tega člena se pri opredmetenem osnovnem
sredstvu, katerega doba uporabnosti je daljša od enega leta in katerega posami čna nabavna vrednost ne
presega tolarske vrednosti 500 EUR, kot odhodek ob prenosu v uporabo prizna odpis celotne nabavne vrednosti.
(6) Amortizacija dokon čno amortiziranega sredstva se ne prizna kot odhodek, tudi če se takšno sredstvo
še naprej uporablja za opravljanje dejavnosti.
(7) Če zavezanec pridobi staro oziroma rabljeno opredmeteno osnovno sredstvo od povezane osebe, ki ni
rezident, se šteje, da je pridobljeno osnovno sredstvo že dokončno amortizirano.
(8) Amortizacija opredmetenega osnovnega sredstva, ki ga zavezanec pridobi od osebe, ki ni rezident in
se ne šteje za povezano osebo po tem zakonu, se pr izna kot odhodek v znesku po prvem odstavku tega
člena, če zavezanec dokaže, da opredmeteno osnovno sredstvo še ni dokon čno amortizirano.

27. člen
(rezervacije pri bankah in zavarovalnicah)
(1) Posebne rezervacije, ki jih mora oblikovati bank a glede posebnih tveganj, se priznajo banki kot
odhodek v obra čunanih zneskih, vendar najve č do višine, ki jo določa zakon, ki ureja ban čništvo.

(2) Zavarovalno tehni čne rezervacije, ki jih mora zavarovalnica obvezno oblikovati v skladu z zakonom, ki
ureja zavarovalništvo, se pri zavaro valnici priznajo kot odhodek v obračunanih zneskih, vendar največ do
višine ali zgornje meje v skladu z zakonom, ki ureja zavarovalništvo.

28. člen
(pla če in druga izpla čila v zvezi z zaposlitvijo)
(1) Plače ter nadomestila pla če za čas odsotnosti z dela zaradi izrabe letnega dopusta in zaradi drugih
odsotnosti z dela delavcev se priznajo kot odhodek v obra čunanem znesku v skladu s kolektivnimi
pogodbami na ravni države.

(2) Plače ter nadomestila pla če za čas odsotnosti z dela zaradi izrabe letnega dopusta in zaradi drugih

odsotnosti z dela poslovodnih delavcev, prokuristov in delavcev s posebnimi pooblastili in odgovornostmi
se priznajo kot odhodek v obra čunanem znesku v skladu z zakonom oziroma s pogodbo o zaposlitvi s
poslovodnimi osebami.
(3) Nagrade vajencem se priznajo kot odhodek v obra čunanem znesku v skladu z zakonom.

(4) Regres za letni dopust, jubilejne nagrade, odpravnine ob upokojitvi, solidarnostne pomo či, povračila
stroškov v zvezi z delom, to so stroški prehrane med delom, prevoza na delo in z dela, terenski dodatek,
nadomestilo za ločeno življenje ter povra čila stroškov na službenem potovanju, to so:
1. dnevnica,
2. povra čilo stroškov prevoza, vklju čno s povračilom stroškov za uporabo delojemal čevega osebnega
vozila za službene namene (kilometrina), 3. povra čilo stroškov za preno čišče,
se kot odhodek priznajo do višine, ki jo določi Vlada Republike Slovenije v skladu z zakonom, ki ureja dohodnino.
4. Izguba
29. člen
(izguba in pokrivanje izgube)
(1) Izguba po tem zakonu je presež ek odhodkov nad prihodki, ki so dolo čeni s tem zakonom.

(2) Izgubo v dav čnem obdobju lahko zavezanec pokriva z zmanjšanjem dav čne osnove v naslednjih petih
dav čnih obdobjih, če zakon ne dolo ča druga če.

(3) Pri zmanjšanju dav čne osnove na račun izgub iz preteklih dav čnih obdobij, se dav čna osnova najprej
zmanjša za izgubo starejšega datuma.

(4) Zmanjšanje dav čne osnove zaradi izgub iz preteklih dav čnih obdobij je dovoljeno največ do višine
dav čne osnove davčnega obdobja.

(5) Če se v davčnem obdobju neposredno ali posredno lastništvo delniškega kapitala oziroma kapitalskih
deležev ali glasovalnih pravic zavezanca spremeni za ve č kot 25% glede na njihovo vrednost ali število na
za četku dav čnega obdobja ali na koncu preteklega davčnega obdobja, drugi odstavek tega člena ne velja
za izgube, ki so nastale v tem in v preteklih dav čnih obdobjih.

VI. OBDAV ČITEV PRI PRENOSU DEJAVNOSTI, ZAMENJAVAH KAPITALSKIH DELEŽEV, ZDRUŽITVAH IN
DELITVAH
1. Obdav čitev pri prenosu dejavnosti

30. člen
(prenos dejavnosti)
Za prenos dejavnosti po tem členu se šteje transakcija, s katero druž ba (v nadaljnjem besedilu: prenosna
družba), ne da bi prenehala, prenese eno ali ve č dejavnosti na drugo že ustanovljeno družbo (v
nadaljnjem besedilu: družba prejemnica), v zamenjavo za izdajo ali prenos vrednostnih papirjev, ki
predstavljajo deleže v kapitalu družbe prejem nice, prenosni družbi. Za dejavnost po tem členu se štejejo
vsa sredstva in obveznosti, ki se pripišejo delu družbe, ki z organizacijskega vidika predstavlja posebno poslovanje.
31. člen
(pravice)
Pri prenosu dejavnosti je:
1. prenosna družba oproš čena davka v zvezi z dobi čki in izgubami, ki nastanejo pri prenosu sredstev in
obveznosti, ki pripadajo prenešeni dejavnosti ali dejavnostim, 2. družba prejemnica upravi čena do:
a) prenosa rezerv in rezervacij, ki jih je oblikovala prenosna družba in se pripišejo prenešeni dejavnosti ali
dejavnostim, z upoštevanjem dav čnih oprostitev in pogojev, ki bi veljali za prenosno družbo, če prenos ne
bi bil izvršen;

b) prenosa izgub, ki se pripišejo prenešeni dejavnosti ali dejavnostim, pod pogoji, ki bi veljali za prenosno
družbo, če prenos ne bi bil izvršen.

32. člen
(pogoji)
(1) Prenosna družba in družba prejemnica imata pravice iz 31. člena tega zakona, če sta rezidenta
Slovenije in/ali rezidenta države članice EU, ki ni Slovenija, in sicer:
1. če sta prenosna družba in družba prejemnica rezident a Slovenije, za prenos dejavnosti v Sloveniji ali v
državi članici EU, ki ni Slovenija;
2. če je prenosna družba rezident države članice EU, ki ni Slovenija, in je družba prejemnica rezident
Slovenije, za prenos dejavnosti, ki se nahaja(jo) v Sloveniji, če po prenosu prenešena sredstva,
obveznosti, rezervacije, rezerve in izgube ne pripadaj o poslovni enoti družbe prejemnice izven Slovenije;
3. če je družba prejemnica rezident države članice EU, ki ni Slovenija, in je prenosna družba rezident
Slovenije ali države članice EU, ki ni Slovenija, pod pogoje m, da po prenosu prenešena sredstva,
obveznosti, rezervacije, rezerve in izgube pripadajo poslovni enoti družbe prejemnice v Sloveniji.
(2) Za rezidenta države članice EU, ki ni Slovenija, se šteje družba:
1. ki ima eno od oblik, za katere se uporablja skupen sistem obdav čenja, ki velja za združitve, delitve,
prenose sredstev in zamenjave kapitalskih deležev družb iz razli čnih držav članic EU, in jih dolo či minister,
pristojen za finance;
2. ki je za namene obdavčitve rezident države članice EU v skladu s pravom te države in se ne šteje kot
rezident izven EU v skladu z mednarodno pogodbo o izogibanju dvojnega obdavčevanja dohodka,
sklenjenega z državo ne članico; in
3. ki je zavezanec za enega od davkov, v zvezi s katerimi se uporablja skupen sistem obdavčenja, ki velja
za združitve, delitve, prenose sredstev in zamenjave kapitalskih deležev družb iz razli čnih držav članic EU,
in jih določi minister, pristojen za finance. Za zaveza nca se ne šteje družba, ki je davka oproščena ali ima
možnost izbire.
33. člen
(vrednotenje in prevzem pravic in obveznosti)
(1) Prenosna družba iz 31. člena tega zakona ovrednoti prejete vred nostne papirje družbe prejemnice po
tržni ceni na dan prenosa.
(2) Družba prejemnica iz 31. člena tega zakona ovrednoti prevzeta sr edstva in obveznosti po knjigovodski
vrednosti, ki jo imajo pri prenosni družbi ob prenos u, amortizira prenešena sredstva tako, kot bi se
amortizirala pri prenosni družbi, če prenos ne bi bil izvršen in prevzame pravice in obveznosti prenosne
družbe v zvezi s prenešenimi rezervami in rezervacijami.
34. člen
(posebna ureditev v primeru poslovne enote)
Č e je prenosna družba rezident Slovenije in je družba prejemnica rezident države članice EU, ki ni
Slovenija, se za prenos ene ali ve č dejavnosti, ki predstavljajo eno ali ve č poslovnih enot, ki se nahajajo v
državi članici EU, ki ni Slovenija, 31. člen tega zakona ter 33. člen tega zakona ne uporabljata, prenosna
družba pa ima pravico do odbitka davka, ki je posledica prenosa, ki bi ga ta država članica EU zaračunala
kot posledico tega prenosa, če ne bi bila uveljavljena ureditev enotnega sistema obdav čenja, ki velja za
združitve, delitve, prenose sredstev in zamenjave kapitalskih deležev družb iz razli čnih držav članic EU.

35. člen
(dovoljenje)
(1) Prenosni družbi in družbi prejemnici se upravi čenja od 30. do 35. člena tega zakona priznajo na
podlagi dovoljenja dav čnega organa, če so izpolnjeni pogoji po teh členih in če prenosna družba obdrži
prejete vrednostne papirje družbe prejemnice za obdobje najmanj 36 mesecev po prenosu dejavnosti.
(2) Če prenosna družba odsvoji prejete vrednostne papirje pred potekom roka iz prvega odstavka tega
člena, se šteje, da pogoj trajanja udeležbe ni izpolnjen, razen če prenosna družba in družba prejemnica
dokažeta, da glavni namen ali eden glavnih na menov prenosa dejavnosti ni izogibanje davčnim
obveznostim.

2. Obdavčitev pri zamenjavi kapitalskih deležev

36. člen
(zamenjava kapitalskih deležev)
(1) Za zamenjavo kapitalskih deležev se šteje transakcija, s katero pridobi družba (v nadaljnjem besedilu: družba prevzemnica) vrednostne papirje druge druž be (v nadaljnjem besedilu: prevzeta družba) v
zamenjavo za izdajo ali prenos lastnih vrednostnih papirjev (v nadaljnjem besedilu: novi vrednostni
papirji) družbenikom prevzete družbe, v zamenjavo za vrednostne papirje, ki jih imajo ti družbeniki v
prevzeti družbi (v nadaljnjem besedilu: prvotni vred nostni papirji), pod pogojem, da ima po zamenjavi
kapitalskih deležev družba prevzemnica najmanj ve čino glasovalnih pravic v prevzeti družbi ali najmanj
25% vrednosti kapitala prevzete družbe. Prevzem, ki ga opravi prevzemna družba preko priznane borze,
se šteje kot en posel, če je izvršen v obdobju šest mesecev. Priz nana borza je borza, katere organizator
je polnopravni član svetovnega združenja borz (World Federation of Exchanges – WFE oziroma
Federation Internationale des Bourses de valeurs – FIBV)
(2) Poleg izdaje ali prenosa vrednostnih papirjev po prvem odstavku tega člena lahko družba prevzemnica
družbenikom prevzete družbe opravi pla čilo v denarju do 10% nominalne vrednosti oziroma če te
vrednosti ni, ra čunovodske vrednosti vrednostnih papirjev. Pla čilo v denarju se lahko v celoti ali delno
opravi manjšinskim družbenikom prevzete družbe, name sto izdaje ali prenosa vrednostnih papirjev, toda
največ v višini 5% nominalne vrednosti oziroma če te vrednosti ni, računovodske vrednosti vrednostnih
papirjev.
37. člen
(upravi čenja)
(1) Pri zamenjavi kapitalskih deležev je družbenik prevzete družbe v zvezi z zamenjavo kapitalskih deležev po 36. do 40. členu tega zakona oproš čen davka v zvezi z dobi čkom ali izgubo, doseženo z odsvojitvijo
prvotnih vrednostnih papirjev, razen če prejme plačilo v denarju.

(2) Če prejme pla čilo v denarju, je družbenik za vezan za davek glede na plačilo v denarju, pri čemer se
doseženi dobi ček ali izguba v sorazmernem delu pripiše gotovinskemu pla čilu in tržni vrednosti novih
vrednostnih papirjev.
38. člen
(pogoji)
(1) Družbenik ima pravico iz 37. člena tega zakona:
1. če sta družba prevzemnica in prevzeta družba rezidenta Slovenije in/ali rezidenta države članice EU, ki
ni Slovenija; in
2. če je družbenik rezident Slovenije ali ni rezident Sl ovenije in je imetnik prvotnih in novih vrednostnih
papirjev preko poslovne enote, ki jo ima v Sloveniji.

(2) Za rezidenta države članice EU, ki ni Slovenija, se šteje družba:
1. ki ima eno od oblik, za katere se uporablja skupen sistem obdav čenja, ki velja za združitve, delitve,
prenose sredstev in zamenjave kapitalskih deležev družb iz razli čnih držav članic EU, razen oseb,
ustanovljenih v skladu s pravom Slovenije, in jih dolo či minister, pristojen za finance;
2. ki je za dav čne namene rezident države članice EU v skladu s pravom te države članice in se ne šteje
za rezidenta izven EU v skladu z mednarod no pogodbo o izogibanju dvojnega obdavčevanja dohodka,
sklenjenega z državo ne članico; in
3. ki je zavezanec za enega od davkov, v zvezi s katerimi se uporablja skupen sistem obdavčenja, ki velja
za združitve, delitve, prenose sredstev in zamenjave kapitalskih deležev družb iz razli čnih držav članic EU,
in jih določi minister, pristojen za finance. Za zaveza nca se ne šteje družba, ki je davka oproščena ali ima
možnost izbire.

39. člen
(vrednotenje)
(1) Družbenik iz 38. člena tega zakona ovrednoti nove vrednostne papirje po knjigovodski vrednosti, ki so
jo imeli prvotni vrednostni papirji pri njem v času zamenjave.

(2) Družba prevzemnica ovrednoti prejete vrednostne pa pirje v prevzeti družbi po njihovi tržni vrednosti

na dan zamenjave.
40. člen
(dovoljenje)
Družbeniku, ki zamenja vrednostne papirje, se upravi čenje po 36. do 40. členu tega zakona prizna na
podlagi dovoljenja, ki ga izda dav čni organ, če so izpolnjeni pogoji po 36. do 40. členu tega zakona.

3. Obdav čitev pri združitvah in delitvah

41. člen
(združitve in delitve)
(1) Za združitev se šteje transakcija, s katero:
1. ena ali ve č družb (v nadaljnjem besedilu: prenosna druž ba), pri prenehanju brez postopka likvidacije,
prenese vsa svoja sredstva in obveznosti na drugo obstoje čo družbo (v nadaljnjem besedilu: družba
prejemnica), v zamenjavo za izdajo ali prenos vr ednostnih papirjev, ki predstavljajo kapital družbe
prejemnice, svojim družbenikom,
2. dve ali ve č družb (v nadaljnjem besedilu: prenosna druž ba), pri prenehanju brez postopka likvidacije,
prenesejo vsa svoja sredstva in obveznosti na družbo, ki jo ustanovijo (v nadaljnjem besedilu: družba prejemnica), v zamenjavo za izdajo ali prenos vr ednostnih papirjev, ki predstavljajo kapital družbe
prejemnice, svojim družbenikom.
(2) Za delitev se šteje transakcija, s katero:
1. družba (v nadaljnjem besedilu: prenosna družba ), pri prenehanju brez postopka likvidacije, prenese
vsa svoja sredstva in obveznosti na dve ali ve č obstoječih ali novoustanovljenih družb (v nadaljnjem
besedilu: družbe prejemnice), v zamenjavo za izdajo ali prenos vrednostnih papirjev, ki predstavljajo
kapital družb prejemnic, svojim družbenikom, v sorazmernem deležu;
2. družba (v nadaljnjem besedilu: prenosna družba) prenese eno ali ve č dejavnosti na družbo, ki jo
ustanovi (v nadaljnjem besedilu: družba prejemnica ), v zamenjavo za izdajo ali prenos vrednostnih
papirjev, ki predstavljajo kapital družbe prejemnice , ki jih pridobi prenosna družba sama ali njeni
družbeniki. Kot dejavnost se šteje celota sredstev in obveznosti, ki se pripišejo delu družbe, ki z
organizacijskega vidika predstavlja posebno poslovanje.
(3) Pri združitvi ali delitvi iz prvega ali drugega odstavka tega člena lahko družba prejemnica poleg izdaje
ali prenosa vrednostnih papirjev, opravi pla čilo v denarju do višine 10% nominalne vrednosti oziroma če
te vrednosti ni, ra čunovodske vrednosti vrednostnih papirjev. Pla čilo v denarju se lahko v celoti ali delno
opravi manjšinskim družbenikom prenosne družbe name sto izdaje ali prenosa vrednostnih papirjev, toda
največ 5% nominalne vrednosti oziroma če te vrednosti ni, računovodske vrednosti vrednostnih papirjev.

42. člen
(upravi čenja)
Pri združitvah in delitvah je:
1. prenosna družba oproš čena davka v zvezi z dobi čki in izgubami, ki nastanejo pri prenosu sredstev in
obveznosti;
2. družba prejemnica upravi čena:
a) do prenosa rezerv in rezervacij, ki jih je oblikovala prenosna družba, ob upoštevanju dav čnih oprostitev
in pogojev, ki bi veljali za prenosno družbo, če prenos ne bil izvršen;
b) do prenosa izgub prenosne družbe pod ena kimi pogoji, ki bi veljali za prenosno družbo, če prenos ne
bi bil izvršen;
c) do oprostitve davka v zvezi z dobi čki ali izgubami, ki jih doseže ob prenehanju udeležbe v kapitalu
prenosne družbe, če ima udeležbo v kapitalu prenosne družbe.

43. člen
(pogoji)
(1) Prenosna družba in družba prejemnica imata pravice iz 42. člena tega zakona, če sta rezidenta
Slovenije in/ali rezidenta države članice EU, ki ni Slovenija, in sicer:
1. če sta prenosna družba in družba prejemnica rezide nta Slovenije, ne glede na to, ali se dejavnost
prenosne družbe opravlja v Sloveniji ali v državi članici EU, ki ni Slovenija;
2. če je prenosna družba rezident države članice EU, ki ni Slovenija in je družba prejemnica rezident
Slovenije, pod pogojem, da po zdru žitvi ali delitvi prenešena sredstva, obveznosti, rezervacije, rezerve in

izgube ne pripadajo poslovni enoti družbe prejemnice izven Slovenije;
3. če je družba prejemnica rezident države članice EU, ki ni Slovenija in je prenosna družba rezident
Slovenije ali druge države članice EU, ki ni Slovenija, pod pogojem, da po združitvi ali delitvi prenešena
sredstva, obveznosti, rezervacije, rezerve in izgu be pripadajo poslovni enoti družbe prejemnice v
Sloveniji.
(2) Za rezidenta države članice EU, ki ni Slovenija, se šteje družba:
1. ki ima eno od oblik, za katere se uporablja enoten sistem obdav čenja, ki velja za združitve, delitve,
prenose sredstev in zamenjave kapitalskih deležev družb iz razli čnih držav članic EU, razen oseb,
ustanovljenih v skladu s pravom Slovenije, in jih dolo či minister, pristojen za finance;
2. ki je za dav čne namene rezident države članice EU v skladu s pravom te države članice in se ne šteje
za rezidenta izven EU v skladu z mednarod no pogodbo o izogibanju dvojnega obdavčevanja dohodka,
sklenjenega z državo ne članico; in
3. ki je zavezanec za enega od davkov, v zvezi s katerimi se uporablja enoten sistem obdavčenja, ki velja
za združitve, delitve, prenose sredstev in zamenjave kapitalskih deležev družb iz razli čnih držav članic EU,
in jih določi minister, pristojen za finance. Za zaveza nca se ne šteje družba, ki je davka oproščena ali ima
možnost izbire.
44. člen
(vrednotenje in prevzem pravic in obveznosti) Družba prejemnica:
1. ovrednoti prenešena sredstva in obveznosti po nj ihovi knjigovodski vrednosti pri prenosni družbi ob
združitvi ali delitvi;
2. amortizira prenešena poslovna sredstva tako, kot bi se amortizirala pri prenosni družbi;
3. prevzame pravice in obveznosti prenosne družbe v zvezi s prenešenimi rezervacijami in rezervami.
45. člen
(posebne dolo čbe)
(1) Če je prenosna družba rezident Slovenije in je družba prejemnica rezident države članice EU, ki ni
Slovenija in združitev ali delitev vklju čuje prenos dejavnosti, ki predstavlja poslovno enoto v državi članici
EU, ki ni Slovenija, se ne uporablja 1. to čka 42. člena, 1. in 2. točka 44. člena in 46. člen tega zakona,
prenosna družba pa je upravi čena do odbitka davka, ki izvira iz združitve ali delitve, ki bi ga država
članica EU zara čunala zaradi združitve ali delitve, če ne bi bila uveljavljena ureditev enotnega sistema
obdav čenja, ki velja za združitve, delitve, prenose sred stev in zamenjave kapitalskih deležev družb iz
razli čnih držav članic EU.

(2) Družbenik prenosne družbe iz 1. to čke 42. člena tega zakona, ki pri združitvi ali delitvi zamenja
vrednostne papirje v prenosni družbi za vrednostne papirje v družbi prejemnici, ni zavezanec za davek v
zvezi z dobičkom ali izgubo, ki nastane ob odsvojitvi vred nostnih papirjev prenosne družbe, razen če
prejme pla čilo v denarju, in sicer:
1. če je družbenik rezident Slovenije; ali
2. če družbenik ni rezident Slovenije in je imetnik vrednostnih papirjev v prenosni družbi in družbi
prejemnici preko poslovne enote, ki jo ima v Sloveniji.
(3) Če prejme pla čilo v denarju, je družbenik iz drugega odstavka tega člena zavezan za davek glede na
pla čilo v denarju, pri čemer se dobiček ali izguba, ki nastane v zvezi z vrednostnimi papirji prenosne
družbe, v sorazmernem delu pripiše gotovinskemu pla čilu in tržni vrednosti vrednostnih papirjev družbe
prejemnice. Družbenik ovrednoti prejete vrednostne papirje družbe prejemnice po knjigovodski vrednosti vrednostnih papirjev prenosne družbe v času združitve ali delitve.

46. člen
(uporaba dolo čb 41. do 47. člena tega zakona)
Dolo čbe 41. do 47. člena tega zakona, ki se uporabljajo za pr enosno družbo ali družbo prejemnico, se
smiselno uporabljajo tudi za dve ali ve č prenosnih družb oziroma dve ali več družb prejemnic.

47. člen
(dovoljenje)
Prenosni družbi, družbi prejemnici in družbeniku prenosne druž
be se upravi čenja po 41. do 47. členu tega
zakona priznajo na podlagi dovoljenja, ki ga izda davčni organ, če so izpolnjeni pogoji po 41. do 47. členu

tega zakona.
4. Skupna določba
48. člen
(uporaba dolo čb 30. do 47. člena tega zakona)
Za obdav čitev pri prenosu dejavnosti, obdav čitev pri zamenjavi kapitalskih deležev in obdav čitev pri
združitvah in delitvah po 30. do 47. členu tega zakona, se določbe o prenosih vrednostnih papirjev, ki
predstavljajo delež v kapitalu, uporabljajo tudi za dr užbe, kot na primer družbe z omejeno odgovornostjo,
pri katerih kapitala ne predstavljajo vrednostni papirji.

VII. DAVČNE OLAJŠAVE

49. člen
(olajšava za investiranje)
(1) Zavezanec lahko uveljavlja zmanjšanje dav čne osnove v višini 10% investiranega zneska v opremo,
razen v osebna motorna vozila ter razen v pohištvo in pisarniško opremo brez ra čunalniške opreme, in
neopredmetena dolgoro čna sredstva, vendar največ v višini dav čne osnove, če gre za investicije v
opremo in neopredmetena dolgoro čna sredstva v Sloveniji.

(2) Zavezanec lahko uveljavlja dodatno zmanjšanje dav čne osnove v višini 10% investiranega zneska v
opremo za raziskave in razvoj, ki jo na predlog Agencije na podro čju raziskovalne dejavnosti in Agencije
na podro čju tehnološkega razvoja, ki sta ustanovljeni po zakonu, ki ureja raziskovalno in razvojno
dejavnost, dolo či minister, pristojen za znanost, ob soglasju ministra, pristojnega za finance, pri tem pa
se upošteva, da gre za opremo, ki se uporablj a za ustvarjalno delo, opravljano na sistematični podlagi z
namenom pove čanja znanja ter uporabo tega znanja za razvoj, vendar najve č v višini davčne osnove, če
gre za investicije v opremo v Sloveniji.
(3) V primeru finan čnega najema lahko uveljavlja zmanjšanje dav čne osnove po prvem in drugem
odstavku tega člena zavezanec, ki opredmeteno osnovno sredstvo pridobi na podlagi finan čnega najema.

(4) Zavezanec, ki koristi dav čno olajšavo po prvem, drugem in tretjem odstavku tega člena, ne sme
razporejati dobička za udeležbo v dobi čku pred potekom treh davčnih obdobij po dav čnem obdobju, za
katero je izkoristil dav čno olajšavo. Če zavezanec razporedi dobi ček za udeležbo v dobičku pred potekom
treh davčnih obdobij po dav čnem obdobju, za katero je izkoristil dav čno olajšavo, mora za znesek
izkoriš čene dav čne olajšave pove čati davčno osnovo v obdobju razporeditve dobi čka za udeležbo v
dobičku.
(5) Če zavezanec proda oziroma odtuji ali prenese izven Slovenije opredmeteno osnovno sredstvo
oziroma neopredmeteno dolgoro čno sredstvo, za katero je izkoristil dav čno olajšavo po prvem in drugem
odstavku tega člena, prej kot v treh letih po letu, za katerega je izkoristil dav čno olajšavo po prvem in
drugem odstavku tega člena, mora za znesek izkoriš čene davčne olajšave povečati dav čno osnovo, in
sicer v letu prodaje oziroma odtujitve ali pren osa sredstva. Za odtujitev sredstva po tem členu se šteje
tudi prenehanje zavezanca, pri prenehanju s ste čajem oziroma likvidacijo pa za četek stečajnega postopka
oziroma postopka likvidacije. Za od tujitev sredstva se ne šteje, če gre za prenos dejavnosti, zamenjavo
kapitalskih deležev, združitve in delitve v skladu s 30. do 48. členom tega zakona.

(6) V primeru finan čnega najema se dolo čba petega odstavka tega člena uporablja tudi, če
najemojemalec izgubi pravico uporabe opredmetenega osnovnega sredstva.
(7) Zavezanec lahko za neizkoriš čen del davčne olajšave po tem členu v davčnem obdobju zmanjšuje
dav čno osnovo v naslednjih petih dav čnih obdobjih. V tem primeru se za tek roka treh let iz petega
odstavka tega člena šteje, da je olajšavo izkoristil v obdobju, ko je ni izkoristil ali jo je delno izkoristil, ker
ni imel ali ni imel dovolj dav čne osnove.

(8) Pri zmanjšanju dav čne osnove na račun neizkoriščenega dela dav čne olajšave iz preteklih dav čnih
obdobij se dav čna osnova najprej zmanjša za neizkoriščen del dav čne olajšave starejšega datuma.

(9) Zmanjšanje dav čne osnove zaradi neizkoriš čenega dela davčne olajšave iz preteklih dav čnih obdobij je

dovoljeno največ do višine davčne osnove davčnega obdobja.

50. člen
(olajšava za zaposlovanje)
(1) Zavezanec, ki v dav čnem obdobju za nedoločen čas in najmanj za dve leti zaposli pripravnika ali
drugega delavca, ki prvi č sklene delovno razmerje, ali delavca, ki je bil pred sklenitvijo pogodbe o
zaposlitvi najmanj 12 mesecev prijavljen pri Zavodu Re publike Slovenije za zaposlovanje, lahko uveljavlja
zmanjšanje dav čne osnove v višini 30% pla če tega delavca, in sicer največ za prvih 12 mesecev
zaposlitve teh oseb, vendar najve č v višini davčne osnove.

(2) Zavezanec, gospodarska družba, ki v dav čnem obdobju za nedoločen čas in najmanj za dve leti
zaposli osebo, ki ima doktorat znanosti in pred tem ni bila zaposlena v gospodarski družbi, lahko
uveljavlja zmanjšanje dav čne osnove v višini 30% pla če te osebe, in sicer največ za prvih 12 mesecev
zaposlitve teh oseb, vendar najve č v višini davčne osnove. Olajšava po tem odstavku se izklju čuje z
olajšavo po prvem odstavku tega člena.

(3) Če zavezanec odpove pogodbo o zaposlit vi osebi iz prvega odstavka, razen če ta sama odpove
pogodbo o zaposlitvi, prej kot v dveh letih od zaposlitve te osebe, mora za znesek izkoriščene olajšave po
prvem odstavku povečati dav čno osnovo, in sicer v davčnem obdobju, v katerem je bila pogodba o
zaposlitvi odpovedana. Če se pogodba o zaposlitvi osebe iz drugega odstavka tega člena odpove ali
preneha veljati s sporazumno razveljavitvijo prej kot v dveh letih od zaposlitve te osebe, mora zavezanec
za znesek izkoriš čene olajšave po drugem odstavku tega člena povečati davčno osnovo, in sicer v
dav čnem obdobju, v katerem je bila pogodba o za poslitvi odpovedana oziroma razveljavljena.

(4) Zavezanec, ki zaposluje invalida, po zakonu, ki ureja zaposlitveno rehabilitacijo in zaposlovanje
invalidov, lahko uveljavlja zmanjšanje dav čne osnove v višini 50% plač te osebe, vendar največ v višini
dav čne osnove, zavezanec, ki zaposluje invalidno oseb o s 100% telesno okvaro in gluho osebo, pa v
višini 70% pla č te osebe, vendar najve č v višini davčne osnove. Olajšava po tem odstavku se izklju čuje z
olajšavo po prvem in drugem odstavku tega člena.

(5) Zavezanec, ki zaposluje invalide iz četrtega odstavka tega člena nad predpisano kvoto in katerih
invalidnost ni posledica poškodbe pri delu ali poklic ne bolezni pri istem delodajalcu po zakonu, ki ureja
zaposlitveno rehabilitacijo in zaposlovanje invalidov, lahko uveljavlja zmanjšanje dav čne osnove v višini
70% pla č za te osebe, vendar najve č v višini davčne osnove. Za namene tega odstavka se osebe iz tega
odstavka vštevajo v kvoto po datumu sklenitve pogodbe o zaposlitvi, in sicer se najprej vštevajo tiste osebe s starejšim datumom sklenitve pogodbe o zaposlitvi. Olajšava po tem odstavku se izklju čuje z
olajšavo po prvem, drugem in četrtem odstavku tega člena.

51. člen
(olajšava za prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje)
Zavezanec – delodajalec, ki financira pokojninski načrt kolektivnega zavarovanja in izpolnjuje pogoje iz
302. do 305. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem za varovanju (Uradni list RS, št. 20/04-uradno
pre čiščeno besedilo), lahko uveljavlja zmanjšanje dav čne osnove za premije prostovoljnega dodatnega
pokojninskega zavarovanja, ki jih delno ali v celoti pla ča v korist delojemalcev – zavarovancev, izvajalcu
pokojninskega na črta s sedežem v Sloveniji ali v državi članici EU po pokojninskem načrtu, ki je odobren
in vpisan v poseben register v skladu s predpisi, ki urejajo prostovoljno dodatno pokojninsko in invalidsko
zavarovanje, za leto, v ka terem so bile premije plačane, vendar najve č do zneska, ki je enak 24%
obveznih prispevkov za pokojninsko in invalidsko za varovanje za delojemalca – zavarovanca in ne več kot
549.400 tolarjev letno, vendar najve č do višine davčne osnove dav čnega obdobja. Glede valorizacije
premije in na čina objave valoriziranih zneskov premije, se uporabljajo dolo čbe zakona, ki ureja
dohodnino.

52. člen
(olajšava za donacije)
(1) Zavezanec lahko uveljavlja zmanjšanje dav čne osnove za znesek izplačil v denarju in v naravi za
humanitarne, dobrodelne, znanstvene, vzgojnoizobražev alne, športne, kulturne, ekološke in religiozne
namene, in sicer le za takšna izpla čila rezidentom Slovenije, ki so po posebnih predpisih ustanovljeni za
opravljanje navedenih dejavnosti, do zneska, ki ustreza 0,3% obdav čenega prihodka davčnega obdobja
zavezanca, vendar najve č do višine davčne osnove davčnega obdobja.

(2) Zavezanec lahko uveljavlja tudi zmanjšanje dav čne osnove za znesek izplačil v denarju in naravi
politi čnim strankam in reprezentativnim sindikatom, vendar najve č do zneska, ki je enak trikratni
povpre čni mese čni plači na zaposlenega pri zavezancu, vendar najve č do višine davčne osnove dav čnega
obdobja.
(3) Za znesek, ki ustreza 0,3% obdav čenega prihodka davčnega obdobja zavezanca iz prvega odstavka
tega člena in za znesek, ki je enak trikratni povpre čni mesečni plači na zaposlenega pri zavezancu iz
drugega odstavka tega člena, se šteje znesek vseh izpla čil v celotnem davčnem obdobju.

VIII. DAV ČNA STOPNJA

53. člen
(splošna stopnja)
Davek se pla čuje po stopnji 25% od dav čne osnove.

54. člen
(posebna stopnja)
(1) Investicijski skladi, obdav čeni po tem zakonu, ki so ustanovljen i po zakonu, ki ureja investicijske
sklade in družbe za upravljanje, pla čujejo davek v davčnem obdobju po stopnji 0% od dav čne osnove, če
do 30. novembra tega obdobja razd elijo najmanj 90% poslovnega dobička prejšnjega davčnega obdobja.

(2) Pokojninski skladi, obdav čeni po tem zakonu, ki so ustanovljeni po zakonu, ki ureja pokojninsko in
invalidsko zavarovanje, pla čujejo davek po stopnji 0% od dav čne osnove.

(3) Zavarovalnice, ki lahk o izvajajo pokojninski načrt v skladu z zakonom, ki ureja pokojninsko in
invalidsko zavarovanje, pla čujejo od dejavnosti izvajanja pokojninskega na črta davek po stopnji 0% od
dav čne osnove, če sestavijo lo čen davčni obra čun samo za ta pokojninski na črt.

IX. ODPRAVA DVOJNEGA OBDAV ČENJA DOHODKOV REZIDENTA
IZ VIROV IZVEN SLOVENIJE
55. člen
(odbitek tujega davka)
Rezident lahko od obveznosti za pla čilo davka po davčnem obračunu za posamezno dav čno obdobje
odšteje znesek, ki je enak davku, ki ustreza davku po tem zakonu, ki ga je pla čal od dohodkov iz virov
izven Slovenije (v nadaljnjem besedilu: tuji davek) na dohodek iz virov izven Slovenije (v nadaljnjem
besedilu: tuji dohodek), ki je vklju čen v njegovo davčno osnovo.

56. člen
(omejitev odbitka tujega davka)
(1) Odbitek iz 55. člena tega zakona ne sme prese či nižjega od:
1. zneska tujega davka na tuji dohodek, ki je bil kon čen in dejansko plačan; ali
2. zneska davka, ki bi ga bilo treba pla čati po tem zakonu za tuje dohodke, če odbitek ne bi bil možen.

(2) Če ima Slovenija sklenjeno mednarodno pogodbo o izogibanju dvojnega obdavčevanja dohodka z
drugo državo, se za kon čen tuji davek na dohodke iz te dr žave šteje znesek tujega davka, izračunan po
stopnji, dolo čeni v mednarodni pogodbi.

(3) Zneska iz 1. in 2. to čke prvega odstavka tega člena se računata po posameznih državah, v katerih
imajo tuji dohodki svoj vir in sicer za vsako državo posebej.

57. člen
(dokazila v zvezi z odbitkom)
(1) Zavezanec, ki uveljavlja odbitek po 55. členu tega zakona, zagotavlja dokazila, ki vsebujejo podatke
glede dav čne obveznosti izven Slovenije, o znesku davka od tujih dohodkov, osnovi za plačilo davka in
znesku davka, ki je bil pla čan.

(2) Način predložitve dokazil in njihova vsebina sta dolo čena z zakonom, ki ureja davčni postopek.

58. člen
(sprememba odbitka)
Č e se zaradi sprememb, zlasti vračil tujega davka, spremeni odbitek, mo ra zavezanec v obdobju, ko je do
spremembe prišlo, pove čati davek in sicer za znesek, enak raz liki med priznanim odbitkom in odbitkom, ki
bi bil možen, če bi se sprememba upoštevala.

59. člen
(prenašanje presežka odbitka)
Č e je znesek iz 1. to čke prvega odstavka 56. člena tega zakona višji od zneska iz 2. to čke prvega
odstavka istega člena (presežek odbitka), se razlika ne more prenašati med državami ali uveljavljati kot
odbitek v naslednjih ali preteklih dav čnih obdobjih.

60. člen
(nižji odbitek)
(1) Če je znesek davka po tem zakonu nižji od vsakega posameznega zneska iz 1. in 2. to čke prvega
odstavka 56. člena tega zakona, je najvišji možen odbitek odbitek v višini zneska davka.

(2) Odbitek, ki presega znesek davka, se ne prenaša v naslednja ali pretekla davčna obdobja.

X. OBRA ČUNAVANJE IN PLA ČEVANJE DAVKA

1. Obveznost pla čevanja davka

61. člen
(obveznost obra čunavanja in pla čevanja davka)
Zavezanec sam izra čuna in plača davek.

62. člen
(obveznost akontacij davka)
(1) Od dohodkov zavezanca, dolo čenih s tem zakonom, se med dav čnim obdobjem plačuje akontacija
davka, če ni s tem zakonom ali zakonom, ki ureja dav čni postopek, drugače določeno.

(2) Akontacija davka se dolo či, izračuna in pla ča v rokih in na na čin, določen s tem zakonom oziroma
zakonom, ki ureja dav čni postopek.

(3) Za plač ano akontacijo davka se rezidentu in nerezidentu od dohodkov, ki jih dosega z opravljanjem
aktivnosti v poslovni enoti ali preko poslovne enote v Sloveniji, zmanjša obveznost za plačilo davka po
dav čnem obra čunu za posamezno dav čno obdobje na na čin, določen s tem zakonom oziroma zakonom, ki
ureja dav čni postopek.

2. Obdav čenje v skupini

63. člen
(obdav čenje skupine)
(1) Dav čna obveznost se lahko ugotovi na podlagi obdav čenja skupine.

(2) Pri obdav čenju skupine se dobi ček in izguba davčnega obdobja, za kate rega se ugotavlja davčna
obveznost, ugotovljena v s kladu s tem zakonom v posami čnih davčnih obra čunih članov skupine,
seštejeta.

64. člen
(skupina)
(1) Skupino po tem zakonu oblikujeta dva zavezanca, ki: 1. sta oba rezidenta Slovenije; in
2. če enemu (v nadaljnjem besedilu: glavni zavezane c) pripadajo neposredno vsi deleži v kapitalu
drugega zavezanca (v nadaljnjem besedilu: podrejeni zavezanec).

(2) Zavezanci, za katere velja oprostitev po 9. členu tega zakona, ne morejo biti člani skupine.

65. člen
(pogoji za obdav čenje v skupini)
Skupina se oblikuje najmanj za obdobje treh let, če:
1. oba člana skupine sestavljata ra čunovodske izkaze in letno poro čilo za poslovno obdobje, ki je enako
dav čnemu obdobju; in
2. če imata člana skupine za obdobje najmanj 36 mesecev med seboj sklenjeno podjetniško pogodbo v
skladu z zakonom, ki ureja gospodarske družbe, po ka teri mora podrejeni zavezanec prenesti ves svoj
dobiček glavnemu zavezancu, glavni zavezanec pa mo ra pokrivati izgubo podrejenega zavezanca.

66. člen
(za četek in prenehanje obdav čenja v skupini)
(1) Obdav čenje v skupini se pri čne izvajati z začetkom davčnega obdobja po letu, v katerem je bilo
izdano dovoljenje za obdav čenje v skupini. Dovoljenje z učinkom za nazaj ni dopustno.

(2) Obdav čenje v skupini preneha:
1. s potekom obdobja, za katero je bilo izdano dovoljenje, če skupina ne zaprosi za dovoljenje za
nadaljnje obdobje ali če zaprosi in ji dovoljenje za obdav čenje v skupini za naslednje obdobje ni izdano,
ali
2. če člani skupine ne izpolnjujejo ve č pogojev po tem zakonu za obdav čenje v skupini; ali
3. pri združitvi glavnega in podrejenega zavezanca ali pri združitvah kateregakoli člana skupine s tretjo
osebo; ali
4. če se nad glavnim oziroma podrejenim zavezancem za čne postopek likvidacije ali stečaja; ali
5. če se pogodba iz 2. to čke 65. člena tega zakona ne uresni čuje.

(3) V primerih iz 2., 3., 4. in 5. to čke drugega odstavka tega člena se davčna obveznost, ugotovljena v
skupinskem dav čnem obračunu, odpravi in se uveljavi posamič na obveznost članov skupine, kot da
skupinskega obdav čenja ne bi bilo.

67. člen
(izgube pri obdav čenju v skupini)
(1) Izgub članov skupine, ki so vklju čene v obdavčenje v skupini, ni mogoče pokrivati na drug način.

(2) Na za četku obdav čenja v skupini se vsaka izguba članov skupine, ugotovljena v skladu s tem
zakonom, ki še ni bila pokrita, zmanjša na ni č (0).

XI. OBDAV ČITEV DOHODKOV Z VIROM V SLOVENIJI

68. člen
(dav čni odtegljaj)
(1) Davek se izra čuna, odtegne in pla ča po stopnji 25% od dohodkov rezidentov in nerezidentov – razen
dividend in podobnih dohodkov, razdeljenih preko posl ovne enote nerezidenta, ki se nahaja v Sloveniji –
ki imajo vir v Sloveniji, in sicer od:
1. dividend in podobnih dohodkov iz 72. člena tega zakona;
2. obresti, razen obresti:
a) od kreditov, ki jih najema, in vredno stnih papirjev, ki jih izdaja Slovenija;
b) iz najetih kreditov in izdanih dolžniških vrednostnih papirjev s strani pooblaš čene institucije v skladu z
zakonom, ki ureja zavarovanje in financiranje me dnarodnih gospodarskih poslov, za katera po
navedenem zakonu daje poroštvo Slovenija;
3. pla čil za uporabo ali pravico do uporabe avtorskih pravic, patentov, licenc, zaš čitnih znakov in drugih
premoženjskih pravic in drugih podobnih dohodkov; 4. plačil za zakup;
5. pla čil za storitve nastopajočih izvajalcev ali športnikov, če ta plačila pripadajo drugi osebi.

(2) Davek se ne izra čuna, odtegne in pla ča od dohodkov iz prvega odstavka tega člena plačanih:
1. Sloveniji ali samoupravni lokalni skupnosti v Sloveniji;
2. Banki Slovenije;
3. zavezancu rezidentu, ki izpla čevalcu sporoči svojo davčno številko;

4. zavezancu nerezidentu, ki je zavezan za davek od dohodkov, ki jih dosega z aktivnostmi v poslovni
enoti ali preko poslovne enote v Sloveniji, in izpla čevalcu sporoči svojo davčno številko, če gre za
dohodke, pla čane tej poslovni enoti.

(3) Če je v mednarodnih pogodbah o izogibanju dvojnega obdav čevanja dohodka določena drugačna
dav čna stopnja kot v tem členu, se neposredno uporablja dav čna stopnja iz teh pogodb. Za to
upravi čenje je potrebno predložiti dokazila, v skladu z zakonom, ki ureja dav čni postopek, da se izplačilo
resni čno izpla čuje prejemniku, ki je rezident države, s katero je sklenjena pogodba.

69. člen
(obdav čenje, ki velja za mati čne družbe in odvisne družbe
iz razli čnih držav članic EU)
(1) Davka se ne odtegne od pla čil dividend in dohodkov, podobnih dividendam, ki se razdelijo osebam, ki
imajo eno od oblik, za katere se uporablja skupen sistem obdavčenja, ki velja za matične družbe in
odvisne družbe iz razli čnih držav članic EU, in jih dolo či minister, pristojen za finance, če:
1. ima prejemnik najmanj 25% vrednosti ali števila delnic ali deležev v delniškem kapitalu, osnovnem
kapitalu ali glasovalnih pravicah osebe, ki deli dobi ček;
2. traja najnižja udeležba iz 1. to čke tega odstavka najmanj 24 mesecev; in je
3. prejemnik:
a) oseba, ki ima eno od oblik, za katere se uporablja skupen sistem obdav čenja, ki velja za matične
družbe in odvisne družbe iz razli čnih držav članic EU, in jih dolo či minister, pristojen za finance;
b) za dav čne namene rezident v državi članici EU v skladu s pravom te države in se ne šteje kot rezident
izven EU v skladu z mednarodno pogodbo o izogibanju dvojnega obdav čevanja dohodka, sklenjene z
državo ne članico; in
c) je zavezanec za enega od davkov, v zvezi s katerimi se uporablja skupen sistem obdavčenja, ki velja za
mati čne družbe in odvisne družbe iz razli čnih držav članic EU, in jih dolo či minister, pristojen za finance,
kjer se za zavezanca ne šteje družba, ki je davka oproš čena ali ima možnost izbire.

(2) Dividenda, ki je izpla čana osebi, ki še ne izpolnjuje pogoja 24 mesecev po 2. to čki prvega odstavka
tega člena, sicer pa izpolnjuje pogo je iz prvega odstavka tega člena, se lahko izpla ča brez odtegljaja
davka, če izplačevalec dividende ali posrednik, za zavarovanje izpolnitve morebitne davčne obveznosti,
izro či ustrezno bančno garancijo pristojnemu dav čnemu organu. Znesek bančne garancije je znesek
davka, izra čunan od osnove, ki je enaka znesku dividende, izra čunane na podlagi preračunane stopnje.

(3) Pristojni dav čni organ lahko unov či garancijo, če prejemnik dividende ni razpolagal 24 mesecev z
najnižjo udeležbo iz 1. to čke prvega odstavka tega člena. Garancija poteče s potekom 24 mesecev
razpolaganja z najnižjo udeležbo.
(4) Za ustrezno ban čno garancijo se šteje ban čna garancija banke s sedežem v Sloveniji ali v državi
članici EU, s katero se banka nepreklicno za vezuje, da bo na prvi poziv pristojnega davčnega organa ter
brez ugovorov, na poseben ra čun davčnega organa izpla čala vsoto iz drugega odstavka tega člena, z
rokom veljavnosti do dneva izpolnitve pogoja glede časa trajanja udeležbe v skladu z 2. to čko prvega
odstavka tega člena.

70. člen
(obdav čenje, ki velja v zvezi s pla čili obresti in plačili uporabe
premoženjskih pravic med povezanimi družbami iz razli čnih držav članic EU)
(1) Davka se ne odtegne od pla čil obresti in plačil za uporabo premoženjskih pravic družbam, ki imajo
eno od oblik, za katere se uporablja skupen sistem obdav čenja v zvezi s plačili obresti in plačili uporabe
premoženjskih pravic, ki velja za povezane družbe iz razli čnih držav članic EU, in jih dolo či minister,
pristojen za finance, če, v času pla čila,:
1. so obresti in pla čila uporabe premoženjskih pravic izpla čane upravičenemu lastniku, ki je družba države
članice EU, ki ni Slovenija, ali poslovna enota družbe države članice EU, ki se nahaja v drugi državi članici
EU;
2. sta plačnik in upravi čeni lastnik povezana tako, da:
a) je pla čnik neposredno najmanj 25% udeležen v kapitalu upravi čenega lastnika, ali
b) je upravi čeni lastnik neposredno najmanj 25% udeležen v kapitalu pla čnika;
c) je ista družba neposredno najmanj 25% udeležena v kapitalu pla čnika in upravičenega lastnika,
pri tem pa gre za udeležbo med družbami iz držav članic EU;

3. traja najnižja udeležba iz 2. točke tega odstavka najmanj 24 mesecev; in je
4. pla čnik ali upravi čeni lastnik:
a) družba, ki ima eno od oblik, za katere se uporablja skupen sistem obdav čenja v zvezi s plačili obresti in
pla čili uporabe premoženjskih pravic, ki velja za povezane družbe iz razli čnih držav članic EU, in jih dolo či
minister, pristojen za finance;
b) za dav čne namene rezident v državi članici EU v skladu s pravom te države in se ne šteje kot rezident
izven EU v skladu z mednarodno pogodbo o izogibanju dvojnega obdav čevanja dohodka, sklenjene z
državo ne članico EU; in
c) je zavezanec za enega od davkov, v zvezi s katerimi se uporablja skupen sistem obdavčenja v zvezi s
pla čili obresti in pla čili uporabe premoženjskih pravic, ki velja za povezane družbe iz razli čnih držav članic
EU, in jih dolo či minister, pristojen za finance, kjer se za zavezanca ne šteje družba, ki je davka
oproš čena, ali za davek, ki je istoveten ali bistveno po doben in je dodatno uveden ali nadomesti obstoječi
davek.
(2) Dolo čba prvega odstavka tega člena se uporablja samo za znesek obresti po drugem odstavku 15.
člena tega zakona in znesek plačil uporabe premoženjskih pravic po drugem odstavku 12. člena tega
zakona.
(3) Poslovna enota se šteje za pla čnika obresti in plačil uporabe premoženjskih pravic po tem členu, če so
te obresti in pla čila uporabe premoženjskih pravic zanjo odhodek po tem zakonu.

(4) Upravi čeni lastnik obresti in pla čil uporabe premoženjskih pravic iz prvega odstavka tega člena je
družba države članice EU, ki ni Slovenija, ki je prejemnik teh obresti in pla čil uporabe premoženjskih
pravic v svojo korist. Ne šteje se za upravič enega lastnika posrednik za drugo osebo, kot predstavnik,
pooblaš čenec ali pooblaš čen podpisnik (zastopnik).

(5) Poslovna enota se šteje za upravi čenega lastnika obresti in plačil uporabe premoženjskih pravic, če:
a) je terjatev, pravica ali uporaba informacije, v zvezi s katerimi nastanejo obresti ali pla čila uporabe
premoženjskih pravic, dejansko povezana s to poslovno enoto; in
b) obresti ali pla čila uporabe premoženjskih pravic predstavljaj o dohodek, za katerega je ta poslovna
enota v državi članici EU, v kateri se nahaja, zavezanec za enega od davkov, v zvezi s katerimi se
uporablja skupen sistem obdav čenja v zvezi s plačili obresti in pla čili uporabe premoženjskih pravic, ki
velja za povezane družbe iz razli čnih držav članic EU, in jih dolo či minister, pristojen za finance, kjer se za
zavezanca ne šteje družba, ki je davka oproš čena, ali za davek, ki je istoveten ali bistveno podoben in je
dodatno uveden ali nadomesti obstoje či davek.

(6) Kadar se poslovna enota družbe države članice EU šteje za plačnika ali upravičenega lastnika za
obresti in pla čila uporabe premoženjskih pravic, se noben drug del te družbe ne šteje kot pla čnik ali
upravi čeni lastnik za te obresti in ta pla čila uporabe premoženjskih pravic za namene tega člena.

(7) Dolo čbe tega člena se ne uporabljajo za pla čila obresti in plačila uporabe premoženjskih pravic
poslovne enote ali poslovni enoti družbe države članice EU, ki se nahaja v tretji državi, in prek nje v celoti
ali delno potekajo posli družbe.
(8) Za namene tega člena vklju čujejo obresti dohodek iz vseh vrst terjatev ne glede na to, ali so
zavarovane s hipoteko, in ne glede na to, a li imajo pravico do udeležbe v dolžnikovem dobi čku, in še
posebej dohodek iz državnih vrednostnih papirjev ter dohodek iz obveznic ali zadolžnic, vključno s
premijami in nagradami, ki pripadajo takim vredno stnim papirjem, obveznicam ali zadolžnicam. Kazni
zaradi zamude pri pla čilu se za namene tega člena ne štejejo za obresti.

(9) Za namene tega člena vklju čujejo plačila uporabe premoženjskih pravic plačila vsake vrste, prejeta za
uporabo ali pravico do uporabe kakršnihkoli avtorskih pravic za literarno, umetniško ali znanstveno delo,
vklju čno s kinematografskimi filmi in programsko opremo, kateregakoli patenta, blagovne znamke, vzorca
ali modela, na črta, tajne formule ali postopka ali za in formacije o industrijskih, komercialnih ali
znanstvenih izkušnjah.
(10) Upravi čenje po tem členu se prizna na podlagi dovoljenja dav čnega organa, če so izpolnjeni pogoji iz
tega člena. Dovoljenje se izda na podlagi vloge. Vloga te r postopek glede vloge in izdaje dovoljenja je

urejen z zakonom, ki ureja davčni postopek.
71. člen
(uporaba dolo čb 70. člena tega zakona)
Dolo čbe 70. člena tega zakona se ne uporabljajo, če gre za:
1. pla čila, ki imajo naravo delitve dobi čka ali vračila kapitala,
2. obresti iz kreditov, ki vsebujejo pravico udeležbe na dolžnikovem dobi čku,
3. obresti iz kreditov, ki kreditodajalcu dajejo pra vico zamenjave njegove pravice do obresti v pravico do
udeležbe v dobi čku,
4. pla čila iz kreditov, ki ne vsebujejo dolo čb za vračilo glavnice ali vra čilo glavnice zapade po 50 letih po
nastanku.
72. člen
(dividende in dohodki, podobni dividendam)
Za namene tega zakona vklju čujejo dividende in dohodki, podobni dividendam:
1. dobi ček ali presežek, ki se razdeli družbenikom ali članom izplačevalca, v zvezi z udeležbo v
izpla čevalcu ali druga razdelitev družbenikom ali članom izplačevalca, v zvezi z udeležbo v izpla čevalcu;
2. dobi ček, ki se razdeli v zvezi z vrednostnimi papirj i in krediti, ki zagotavljajo udeležbo v dobičku
izpla čevalca;
3. obresti, pla čane v zvezi z zamenljivimi obveznicami;
4. dobi ček ali rezerve izpla čevalca, ki se delijo v zvezi z udeležbo v izpla čevalcu ob prenehanju ali ob
izklju čitvi ali izstopu delni čarja, družbenika ali člana iz izplačevalca;
5. pove čanje osnovnega kapitala izpla čevalca, ki se je pove čal iz rezerv, oblikovanih iz dobi čka, ali
dobička ali prevrednotovalnega popravka teh dveh kategorij;
6. zmanjšanje osnovnega kapitala izpla čevalca, če ima izpla čevalec dobiček ali presežek, ki ni bil
razdeljen;
7. izpla čana vrednost delnic ali deležev v primeru odsv ojitve delnic ali deležev v okviru pridobivanja
lastnih delnic oziroma deležev družbe, razen v primeru, ko družba pridobiva lastne delnice preko borze,
zmanjšana za nominalno vrednost delnic;
8. dobi ček, prenešen na podlagi podjetniške pogodbe v skladu z zakonom, ki ureja gospodarske družbe.

73. člen
(vštevanje davčnega odtegljaja v dav čno osnovo)
(1) Rezident, ki prejme dohodek, od kate rega se odtegne davek v skladu z določbami tega poglavja,
všteje dohodek v svojo dav čno osnovo pred zmanjšanjem za odtegnjen davek.

(2) Nerezident, ki prejme dohodek, od katerega se odtegne davek po dolo čbah tega poglavja v zvezi z
aktivnostjo, ki jo opravlja v poslovni enoti v Sloveniji ali preko poslovne enote v Sloveniji, všteje dohodek v svojo davčno osnovo pred zmanjšan jem za odtegnjen davek.

(3) Za plač an znesek odtegnjenega davka se zmanjša obveznost zavezanca iz prvega in drugega
odstavka tega člena za pla čilo davka po davčnem obračunu za posamezno dav čno obdobje na na čin,
dolo čen s tem zakonom oziroma zakonom, ki ureja dav čni postopek.

XII. PREHODNE DOLO ČBE

74. člen
(uporaba dolo čb Zakona o davku od dobi čka pravnih oseb
v zvezi z olajšavami)
Zavezanec, kateremu so pred dnem za četka uporabe tega zakona za čeli teči roki po 39., 40., 41. in 42.
členu Zakona o davku od dobi čka pravnih oseb (Uradni list RS, št. 14/03-uradno pre čiščeno besedilo), se
glede teh rokov obravnava po dosedanjih predpisih.
75. člen
(uporaba dolo čb Zakona o davku od dobi čka pravnih oseb
v zvezi z olajšavo za zaposlovanje)
Zavezanec, ki ima na dan začetka uporabe tega zakona, pravico do zniževanja dav čne osnove po prvem
odstavku 42. člena Zakona o davku od dobi čka pravnih oseb (Uradni list RS, št. 14/03-uradno pre čiščeno
besedilo), jo lahko znižuje do poteka obdobja 12 mesecev po 42. členu Zakona o davku od dobička

pravnih oseb (Uradni list RS, št. 14/03-uradno prečiščeno besedilo).

76. člen
(obra čunavanje zalog)
(1) Zavezancu se v dobo iz drugega odstavka 24. člena tega Zakona všteva tudi čas obračunavanja zalog
pred dnem za četka uporabe tega zakona po 14. členu zakona o davku od dobička pravnih oseb (Uradni
list RS, št. 14/03-uradno pre čiščeno besedilo), in sicer od zadnje spremembe izbrane metode.

(2) Ne glede na dolo čbo prvega odstavka tega člena, zavezanec, ki obračunava zaloge po 14. členu
Zakona o davku od dobi čka pravnih oseb (Uradni list RS, št. 14/03-uradno pre čiščeno besedilo), lahko z
dnem za četka uporabe tega zakona izbere drugo metodo obračunavanja zalog, pri tem pa mora prikazati
vrednostni učinek sprememb.

77. člen
(sprememba amortizacijskih stopenj)
Zavezancu, ki je pri čel z amortizacijo opredmetenih osnovnih sredstev in neopredmetenih dolgoro čnih
sredstev pred dnem za četka uporabe tega zakona, se kot odhode k prizna amortizacija teh opredmetenih
osnovnih sredstev in neopredmetenih dolgoro čnih sredstev do dokončne amortizacije v višini v skladu s
15., 16. in 17. členom Zakona o davku od dobi čka pravnih oseb (Uradni list RS, št. 14/03-uradno
pre čiščeno besedilo).

78. člen
(uporaba 25. člena tega zakona)
(1) Za obresti iz 25. člena tega zakona, ki se ne priznajo kot odhodek, se štejejo obresti na posojila,
nastala po dnevu začetka uporabe tega zakona.
(2) Ne glede na dolo čbo 25. člena tega zakona, se kot odhodek ne pr iznajo obresti od posojil, razen pri
posojilojemalcih bankah in zavarovalnicah, ki so prejeta od družbenika, ki ima kadarkoli v davčnem
obdobju neposredno ali posredno v lasti najmanj 25% de lnic ali deležev v kapitalu ali glasovalnih pravic v
zavezancu, če kadarkoli v dav čnem obdobju ta posojila presegajo
1. v prvem, drugem in tretjem letu po dnevu za četka uporabe zakona osemkratnik,
2. v četrtem, petem in šestem letu šestkratnik, 3. v sedmem letu pa petkratnik
zneska deleža tega družbenika v ka pitalu zavezanca, ugotovljene glede na znesek in obdobje trajanja
presežka posojil v dav čnem obdobju.

79. člen
(uporaba dolo čb Zakona o davku od dobi čka pravnih oseb pri obdavčitvi
pri prenosu dejavnosti, obdav čitvi pri zamenjavi kapitalskih deležev
in obdav čitvi pri združitvah in delitvah)
(1) Pri obdav čitvi pri prenosu dejavnosti, obdav čitvi pri zamenjavi kapitalskih deležev in obdav čitvi pri
združitvah in delitvah po 30. do 48. členu tega zakona, se prenos dejavnosti, zamenjava kapitalskih
deležev in združitve in delitve ne štej ejo za dogodke, ki po 40., 41. in 42. členu Zakona o davku od
dobička pravnih oseb (Uradni list RS, št. 14/03-uradno pre čiščeno besedilo) povzro čijo, da mora
zavezanec v letu takšnega dogodka pove čati davčno osnovo za izkoriš čeno olajšavo po 39. do 42. členu
zakona o davku od dobi čka pravnih oseb (Uradni list RS, št. 14/03-uradno pre čiščeno besedilo).
Upoštevajo pa se olajšave in pogoji, ki bi veljali, če ne bi prišlo do prenosa dejavnosti, zamenjave
kapitalskih deležev in združitve in delitve.
(2) Dolo čbe Zakona o davku od dobi čka pravnih oseb (Uradni list RS, št. 14/03-uradno pre čiščeno
besedilo), ki zapadejo pod preh odno ureditev, se pri obdavčitvi pri prenosu dejavnosti, obdav čitvi pri
zamenjavi kapitalskih deležev in obdav čitvi pri združitvah in delitvah po 30. do 48. členu tega zakona
upoštevajo, kot bi veljalo, če ne bi prišlo do prenosa dejavnosti, zamenjave kapitalskih deležev in
združitve in delitve.
80. člen
(uporaba 49. člena tega zakona)
(1) Ne glede na dolo čbo prvega odstavka 49. člena tega zakona, lahko zavezanec za leto 2005 uveljavlja
znižanje dav čne osnove v višini 20% investiranega zneska v opredmetena osnovna sredstva, razen v

osebna motorna vozila, in neopredmetena dolgoročna sredstva, vendar najve č v višini davčne osnove, če
gre za investicije v opredmetena osnovna sredstva in neopredmetena dolgoro čna sredstva v Sloveniji, in
dodatno zmanjšanje dav čne osnove v višini 20% investiranega zn eska v opremo, razen v osebna motorna
vozila ter razen v pohištvo in pisarniško opremo brez ra čunalniške opreme, in neopredmetena dolgoročna
sredstva, vendar najve č v višini davčne osnove, če gre za investicije v opremo in neopredmetena
dolgoro čna sredstva v Sloveniji.

(2) Sedmi odstavek 49. člena tega zakona se ne uporablja za priznavanje dav čne olajšave po prvem
odstavku tega člena.
81. člen
(uporaba 200. člena Zakona o dav čnem postopku)
Zavezanci, ki ugotavljajo davek na podlagi skupinskega dav čnega obračuna v skladu z 200. členom
Zakona o dav čnem postopku (Uradni list RS, št. 18/96, 87/97, 35/98-odlo čba US, 82/98, 91/98, 108/99,
37/01-odlo čba US, 97/01 in 105/03-odlo čba US) in je bila odobritev dav čnega organa dana pred dnem
za četka uporabe tega zakona lahko:
a) ugotavljajo davek v skladu s 200. členom Zakona o davčnem postopku (Uradni list RS, št. 18/96,
78/96, 87/97, 35/98, 76/98, 82/98, 91/9 8, 1/99, 108/99, 37/01, 97/01, 52/02 in 33/03) do poteka dobe
iz petega odstavka navedenega člena, ali
b) ugotavljajo dav čno obveznost v skladu s 63. do 67. členom tega zakona, pri tem pa se sprememba
na čina ugotavljanja ne šteje za opredelitev za posami čno obdavčenje in člani ne ravnajo po šestem
odstavku 200. člena Zakona o dav čnem postopku (Uradni list RS, št. 18/96, 78/96, 87/97, 35/98, 76/98,
82/98, 91/98, 1/99, 108/99, 37/01, 97/01, 52/02 in 33/03).
82. člen
(uporaba 23. člena Zakona o davku od dobi čka pravnih oseb)
Dolo čbe drugega odstavka 16. člena tega zakona se uporabljajo tudi za rezervacije po 23. členu Zakona o
davku od dobi čka pravnih oseb (Uradni list RS, št. 14/03-uradno pre čiščeno besedilo), oblikovane pred
dnem za četka uporabe tega zakona.

83. člen
(pretekle izgube)
(1) Dolo čbe petega odstavka 29. člena tega zakona se ne uporabljajo za izgube iz dav čnih obdobij pred
dav čnim obdobjem, za katerega se že uporablja ta zakon.

(2) Izgube iz dav čnih obdobij pred dnem za četka uporabe tega zakona se lahko pokrivajo v skladu s 34.
do 36. členom Zakona o davku od dobi čka pravnih oseb (Uradni list RS, št. 14/03-uradno pre čiščeno
besedilo).
84. člen
(uporaba 68. člena tega zakona)
Dolo čbe 68. člena tega zakona se ne uporabljajo za plačila iz 2. do 5. to čke prvega odstavka 68. člena
tega zakona, ki so obračunana za obdobja pred 1. januarjem 2005.
85. člen
(uporaba 65.c člena Zakona o davku od dobi čka pravnih oseb)
Dolo čba 65.c člena Zakona o davku od dobi čka pravnih oseb (Uradni list RS, št. 14/03-uradno pre čiščeno
besedilo), ki dolo ča, da se davčna osnova zmanjšuje za obra čunane obresti od dolgoročnih in
kratkoro čnih vrednostnih papirjev, ki so jih do 8. aprila 1995 izdale Slovenija, ob čine ali javna podjetja, ki
so jih ustanovile Slovenija oziroma ob čine, vendar največ do višine davčne osnove, se uporablja tudi po
dnevu za četka uporabe tega zakona.

86. člen
(prehod na izbrano dav čno obdobje)
(1) Pri prehodu na dav čno obdobje, ki se razlikuje od koledarskega leta, so obdavčeni dohodki zavezanca
v dav čnem obdobju, ki je obdobje od konca koledarskega leta do začetka naslednjega dav čnega obdobja,
ki se razlikuje od koledarskega leta, kot bi šlo za celotno dav čno obdobje.

(2) Pri prehodu na dav čno obdobje, ki se ne razlikuje od koledarskega leta, so obdavčeni dohodki

zavezanca v davčnem obdobju, ki je obdobje od konca dav čnega obdobja, ki se razlikuje od koledarskega
leta, do zač etka naslednjega dav čnega obdobja, ki se ne razlikuje od koledarskega leta, kot bi šlo za
celotno dav čno obdobje.

(3) Na na čin, kot je dolo čeno v prvem in drugem odstavku tega člena, so obdavčeni tudi dohodki
zavezanca v obdobju pri prehodu iz enega dav čnega obdobja, ki se razlikuje od koledarskega leta, na
drugo dav čno obdobje, ki se tudi raz likuje od koledarskega leta.

87. člen
(uporaba dolo čb 5. člena Zakona o davku od dobi čka pravnih oseb
v zvezi s stalno poslovno enoto)
Gradbiš če ali kraj, kjer se opravljajo gradbena oziroma montažna dela, če je gradbišče bilo oblikovano
oziroma so se dela za čela opravljati pred dnevom za četka uporabe tega zakona, se šteje za poslovno
enoto nerezidenta, če aktivnosti trajajo dlje od obdobja dolo čenega v 5. členu Zakona o davku od dobi čka
pravnih oseb (Uradni list RS, št. 14/03-uradno pre čiščeno besedilo).

XIII. KON ČNI DOLO ČBI

88. člen
(prenehanje veljavnosti)
(1) Zakon o davku od dobi čka pravnih oseb (Uradni list RS, št. 14/03-uradno pre čiščeno besedilo) in
predpisi, izdani na njegovi podlagi, prenehajo veljat i z dnem uveljavitve tega zakona, uporabljajo pa se
do 31. decembra 2004. Od 1. maja 2004 do 31. decembra 2004 pa se uporabljajo, če niso v nasprotju z
dolo čbami členov, naštetih v 89. členu tega zakona.

(2) Z dnem uveljavitve tega zakona preneha veljati Zakon o obdav čitvi tujih oseb (Uradni list SRS, št.
3/73, 15/83, 39/85, 16/86, 22/86-popr.).
(3) 3. člen Zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o zavarovalništvu (Uradni list RS, št. 21/02)
preneha veljati z dnem za četka uporabe tega zakona. Ne glede na dolo čbe tega zakona o rezervacijah, pa
se 3. člen Zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o zavarovalništvu (Uradni list RS, št. 21/02) tudi
po dnevu za četka uporabe tega zakona, uporablja za rezervacije, oblikovane pred dnem za četka uporabe
tega zakona.

89. člen
(za četek veljavnosti in uporabe)
(1) Ta zakon za čne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, uporablja pa se
od 1. januarja 2005 dalje, razen dolo čb 18., 30. do 48., 51., 68., kolikor se nanaša na pla čila iz 1. točke
prvega odstavka 68. člena tega zakona, ter 69. do 71. člen tega zakona, ki se uporabljajo od 1. maja
2004 dalje.
(2) Ne glede na prvi odstavek tega člena, se 68. člen tega zakona, kolikor se nanaša na pla čila dividend iz
32. člena Zakona o davku od dobi čka pravnih oseb (Uradni list RS, št. 14/03-uradno pre čiščeno besedilo)
za prenos v tujino, uporablja tako, da se za ta pla čila do 31. decembra 2004 davek odtegne, obračuna in
pla ča po stopnji 15%.

Številka: 435-01/90-3/56
Ljubljana, dne 30. marca 2004 EPA 1089-III

Predsednik
Državnega zbora
Republike Slovenije
Borut Pahor

-->